Slovenija
2702 ogledov

Minister pričakuje burno razpravo, kritiki skočili v zrak

Danijel Bešič Loredan Vlada RS
Ključne spremembe glede upravljanja zdravstvene blagajne.

"Zavod ostaja edini nosilec zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji," poudarja Tjaša Vidic, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje. V osnutku zakona o prenovi Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) je predvidena strukturna prenova zavoda, uvedba dvotirnega vodenja, s tričlansko upravo, ki ima predsednika uprave in dva izvršna direktorja za določena področja ter 11-člansko skupščino. Trenutno ima skupščina 45 članov.

"Osebno in naša ekipa se veseli javne razprave o obeh zakonih, ki bo brez dvoma izjemno burna, gre za neki miselni preskok. Verjamem, da je družba dovolj zrela, da bo prepoznala sebične interese nekaterih skupin, ki jih bomo v teh 30 dneh javne razprave izločili," pravi minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Zakon o ZZZS in zakon o digitalizaciji naj bi bila v celoti implementirana 1.1. 2024. 


Ministrstvo za zdravje, Danijel Bešoč Loredan, Tjaša Vidic. | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek
"Večino v skupščini ohranjajo predstavniki zavarovanih oseb," pravi Vidic. Skupščino bi sestavljalo šest  predstavnikov zavarovancev, po dva predstavnika delodajalcev in vlade ter predstavnik zaposlenih na ZZZS.

Tričlanska uprava bo nadomestila sedanjega generalnega direktorja. Sedanja generalna direktorica Tatjana Mlakar bi postala v. d. članice uprave, pristojna za obvezno zdravstveno zavarovanje. Poleg nje pa bi vlada imenovala še v. d. predsednika uprave in v. d. člana uprave, pristojnega za dolgotrajno oskrbo.Zakon bi se začel uporabljati 1. septembra 2023.

Nekateri kritiki menijo, da se je ministrstvo priprave zakona o ZZZS lotilo predvsem zato, ker želi zamenjati vodstvo zavoda. Te pomisleke je imelo več članov strateškega sveta ter zunanjih opazovalcev. Znano je, da sta vlada in Mlakarjeva na nasprotnih bregovih, vendar vlada direktorice po sedanji zakonodaji ne more zamenjati.

Bistveno večje pristojnosti ministrstva

"Zavod mora postati glavni partner pri dogovarjanju o količini, kakovosti in ceni zdravstvenih storitev," pravi Vidic. Zakon naj bi omogočal bistveno bolj aktivno sodelovanje med ključnima akterjema v zdravstvu, torej sodelovanje med ministrstvom za zdravje in ZZZS, pravi državna sekretarka. "Ta aktivna vloga, sodelovanje je ključen temelj, da se naš zdravstveni sistem postavi na novo v korist pacientov," pravi Vidic.

Minister za zdravje bi tako dobil bistveno večje pristojnosti, zdravstveni blagajni bi tako lahko predlagal, katere akte naj sprejme, v kolikor pa ga ne bi upoštevali, bi lahko minister takšen akt sprejel tudi sam. To pomeni, da bo sprejemal odločitve, ki so sicer po zakonodaji v pristojnosti skupščine ali uprave zavoda. 

Bešič Loredan bi za zakona želel podporo tako koalicijskih kot opozicijskih strank. "Brez najširšega možnega konsenza reforme ni mogoče doseči in je implementirati. Tega se zavedamo," pravi. Po najbolj optimalnem scenariju bi lahko celotno implementacijo izvedli do 1. januarja 2026, prve spremembe pa bi se lahko zgodile že 1. januarja naslednje leto, večje spremembe v financiranju pa 1. januarja 2025. "Gre za hitro in ambiciozno časovnico," pravi minister.

Predlog zakona so danes obravnavali na ekonomsko socialnem svetu. Tako delodajalska kot sindikalna stran sta do predlaganih sprememb o ZZZS kritični, zato so predlagali ustanovitev pogajalske skupine, ki se bo pogajala o vsebinah.

Minister je predstavil tudi načrtovano digitalizacijo zdravstva

Socialni partnerji izjemno kritični

"Predlagane spremembe ne gredo v pravo smer, kajti popolnoma se oslabi vpliv delodajalskih združenj z zmanjšanjem števila članov v novi skupščini," je v izjavi za medije dejal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar. Temu pritrjuje tudi podpredsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Drago Delalut, ki je sicer tudi predsednik skupščine ZZZS. Z zakonom, ki po njegovih besedah vodi v privatizacijo, niso zadovoljni.

Med drugim jih moti predlagano zmanjšanje števila članov s 45 na 11. Zmanjševanju skupščine sicer ne nasprotujejo, a mora biti to narejeno transparentno. "V prvi vrsti moramo imeti pred sabo paciente, naše zavarovance, in poskrbeti za njih. Mislim, da so se tega lotili na napačni strani. Prej bi morali začeti z normativi in s standardi, potem pa z reorganizacijo zdravstvene zavarovalnice," je dejal.

Tudi predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek ocenjuje, da predlagane spremembe bistveno zmanjšujejo avtonomijo ZZZS. Sprašujejo se tudi, zakaj je za predlagane rešitve potreben samostojen zakon, ko pa bi jih lahko naslovili z novelo obstoječega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Izpostavil je več vsebin, do katerih so kritični, in sicer spremembe v vodenju ZZZS in samih pristojnosti, torej "kaj zavod lahko počne sam, kaj lahko počne samo s soglasjem vlade in kje si vlada jemlje pristojnosti". "Bilo je ogromno kritik. Menimo, da je treba koncept zakona bistveno spremeniti, zato da bi lahko dosegli konsenz," je ocenil Počivavšek.

dezurni@styria-media.si

Komentarjev 7
  • Stane Adamič 17:31 04.april 2023.

    To ni reforma. To je samo polastitev zdravstvene blagajne in nič drugega.

  • Hasan 16:55 04.april 2023.

    Tale Golob bo čisto uničil Slovenijo. Njeno podobo je že zdavnaj, ko jodi po svetu kot en pozabljen tarzan s tisto neumito smrdečo glavo.

  • mina6 16:13 04.april 2023.

    Spet bodo svoje NVO podtaknili, pa Kebra, in seveda, DOBAVITELJSKO MAFIJO. IN SEBI BODI PLAČE ZVIŠALI.