V Sloveniji za kožnim rakom vsako leto zboli več kot tri tisoč ljudi, za melanomom, ki je najtežja oblika te bolezni približno sedemsto. Več kot 150 bolnikov vsako leto zaradi kožnega raka tudi umre.
Lani junija se je začela slovenska kampanja ozaveščanja delodajalcev in delavcev o o tveganjih, ki jih prinaša delo na prostem. Gradbeni, cestni in luški delavci, smetarji, kmetje, vrtnarji, ribiči, vzdrževalci električnega, vodovodnega in železniškega omrežja, poštarji, branjevke, gozdarji, solinarji, vozniki, varnostniki na parkiriščih, so prek celega leta izpostavljeni UV sevanju sončnih žarkov, najhuje pa se zanje začenja sedaj, ko bodo tudi vremenoslovci začeli napovedovati vročinske dni, z rumenimi in rdečimi alarmi.
"Pomembno je, da se tudi kot družba začnemo drugače obnašati, saj se še vedno preveč radi sončimo. Poglejmo kulture obnašanja v Aziji, kjer so delavci, ki delajo v teh težkih pogojih, popolnoma zakriti, pa tudi na njihovih plažah se ljudje veliko bolj zaščitijo. Pri nas je zagorelost še vedno nekaj lepega, čeprav se koža, ko je zagorela samo brani pred temi škodljivimi vplivi. Vedeti moramo, da gre pri zagorelosti že za poškodbo kože," je dodala Udrihova.
Ohlapna slovenska pravila ...
Zaradi visokih temperatur so težkim pogojem izpostavljeni mnogi, vendar morajo delavci na prostem trpeti še težje pogoje, od tistih v notranjih prostorih, kjer temperature po zakonodaji ne sme presegati 28 stopinj Celzija. Določena temperature za delavce na prostem pa ne velja. Sicer mora delodajalec v skladu s Pravilnikom o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mesti delavce na prostem zavarovati pred neugodnimi vremenskimi vplivi, varnost nekaterih pa lahko posebej urejajo tudi kolektivne pogodbe, na primer v gradbeništvu. Ta določa, da se pri višjih temperaturah normalno dela do 45 stopinj Celzija.
Zato je treba ukrepati in delo organizirati tako, da se skrajša čas izpostavljenosti soncu med 10. in 16. uro, sem sodijo zgodnejši začetek dela, deljen delavnik, opravljanje težjih del zgodaj zjutraj, kombinacija dela na prostem in v zaprtih prostorih oziroma v senci, kjer je to mogoče.
Pogostejši odmori
Čeprav relativno nenavaden za naše kulturno okolje, vendar zelo učinkovit ukrep je lahko oprema delovišča ter delovnih strojev in opreme s premičnimi oziroma fiksnimi senčniki ali zastori. V vsakem primeru pa je treba delavcem omogočiti, da imajo v naravni ali umetni senci pogostejše krajše odmore in tudi daljši odmor za malico. V teh senčnih »oazah« naj bodo na voljo osvežilne brezalkoholne pijače, najbolje sveža voda, smo slišali na predstavitivi na enem izmed ljubljanskih gradbišč, kjer imajo delavci srečo, saj jim je na razpolago veliko sence.
Z izobraževanjem, nadzorom in opozarjanjem je treba zagotavljati, da bodo delavci ta priporočila upoštevali in ne bodo delali brez majice, s kratkimi rokavi ali v kratkih hlačah. Med osebno varovalno opremo pri delu na soncu sodijo tudi pokrivala, ki naj zagotavljajo čim boljšo zaščito glave in hkrati omogočajo tudi zaščito nosu, uhljev, vratu, zatilja in ramen.
UV sevanje povzroča tudi okvare oči, zato se delavcem na prostem priporoča uporaba sončnih očal z zaščito pred sevanjem UVA in UVB, ki se morajo tesno prilegati in biti oblikovana, preprečijo sevanje v oči tudi od strani.
Dele telesa, ki jih z osebno varovalno opremo ni mogoče varovati pred sončnimi žarki, predvsem obraz, bi morali zaščititi s kremo z zaščitnim faktorjem najmanj 30, vendar je to le dopolnitev vsem preostalim ukrepom, smo še slišali.
Google mi plača 7283 evrov na 8257 evrov na teden za spletno delo od home.i so v tem mesecu opravili …
Opeklo je tujca,ki ni poznal slovenskega jezika!? Zakaj takšne ljudi ne zaposlite v JS-ju tam jih nebo zažgalo sonce? Za …
Včasih so rekli, da je to zdravo delo na soncu in svežem zraku.