Direktor Univerzitetne klinike Golnik in interventni pulmolog Aleš Rozman meni, da zadnjega poglavja covida-19 še nismo videli. Kot je dodal za TV Slovenija, pa so valovi vse manjši, zato razlog za optimizem vsekakor obstaja. 

Tik pred zlomom zdravstvenega sistema se je stanje nekoliko umirilo

Dejal je, da je bilo zadnje leto in pol izjemno dinamično. "Taka pandemija je bila prva v času naših življenj," je poudaril. Zato so morali hitro ugotoviti, kako zaščititi osebje in paciente.

Po njegovem mnenju smo bili lani poleti preveč sproščeni, ker smo jo v prvem valu relativno dobro odnesli, zato je sledila izjemno naporna jesen. "Na srečo smo se tik pred katastrofo, zlomom, ustavili," je pojasnil. Rozmanov delovni čas je bil med epidemijo še bolj naporen, vseskozi je spremljal različne študije in dogajanje v drugih državah, je povedal.

Osebje v bolnišnici je postalo letos spomladi že utrujeno, izžeto zaradi dolgotrajne epidemije, je povedal. 

Covid-19 ima veliko spektrov manifestacij

So pa nekateri ljudje precej obupani zaradi virusa, Rozman je povedal, da so imeli v bolnišnici več incidentov kot pred epidemijo. Morali so zaposliti tudi varnostnika. A kot je poudaril Rozman, gre še vedno zgolj za posameznike. "Moram reči, da v direktnem kontaktu nisem imel neke negativne reakcije, prej obratno," je dejal. 

Kaj ga je pri covidni bolezni najbolj presenetilo? "Veliko obrazov ima. Predvsem je neugodna, ker ima veliko spektrov manifestacij," je pojasnil. Na eni strani so ljudje, ki sploh ne vedo, da so okuženi, na drugi pa tisti, ki se hudo okužijo in na koncu izgubijo življenje - vmes pa ves spekter. 

Ko se bomo prekužili oziroma precepili, se bo covid-19 priključil ostalim virusom, je prepričan. Sčasoma bo tudi covid-19 samo eden od respiratornih virusov. 

Težave imajo tudi z dolgim covidom-19 - težka koncentracija, splošna utrujenost, glavoboli ... "Mi smo to v prvem valu opazili. Medicinska sestra v bolnišnici se po bolezni dolgo ni vrnila na delo, še več tednov. Takrat smo se prvič srečali s tem," je povedal in dodal. 

Najboljša je kombinacija različnih ukrepov

Ukrepe za zajezitev je treba po njegovih besedah gledati kot na švicarski sir, poln lukenj. Posamezni ukrepi, rezine, imajo luknje. Maske niso stoodstotno učinkovite, higienski ukrepi prav tako ne, niti cepljenje ni stoodstotno učinkovito. A ko te rezine položimo eno na drugo, je lukenj manj, je povedal - torej vsi ukrepi skupaj največ pripomorejo pri zaščiti proti virusu.

Cepljenje pa je dokazano učinkovito, je dejal: "Na štiri necepljene okužene pade en cepljen, v bolnišnici pa na tri necepljene en cepljen." 

dezurni@styria-media.si