V bolnišnici Golnik so morali zaradi groženj in izbruhov nasilja za nekaj časa prepovedati obiske. "Prišlo je do neupoštevanja pravil, prerivanj in tudi fizičnih groženj, kar se občasno še dogaja," razlaga direktor Aleš Rozman.

"Gre za nemoč in stisko"

Rozman poudarja, da je do takih dogodkov potrebna ničelna toleranca, da pa je vseeno v ljudeh, ki se zatekajo k nasilju, potrebno videti nemoč in stisko in nasloviti tudi te potrebe. "Situacije, ko se za dlje časa znajdemo v krizi, sprožijo tesnobne občutke in določen odstotek ljudi tega ni sposoben obvladovati in se zato zatekajo k nasilju. Ne gre samo za grožnje strokovnjakom in tistim, ki smo med epidemijo bolj izpostavljeni, ampak tudi grožnje običajnemu bolnišničnemu osebju," pravi Rozman. 

V bolnišnicah še vedno znaten del bolnikov covid-19, kar onemogoča bolj široko obravnavo bolnikov z drugimi boleznimi in krajšanje čakalnih vrst.

Indijskemu sevu ne bomo ušli

Trenutno je v bolnišnicah 650 covidnih bolnikov, 160 jih je na intenzivnih oddelkih. "Razmerje je 1:4 v korist težjih bolnikov, kar je manjše razmerje, kot je bilo v začetku epidemije. S cepljenje starejših starostnih skupin se povečuje delež bolnikov starih med  60 do 70 let, hospitaliziranih pa je tudi nekaj bolnikov v starostni skupini med 50 in 60 let," razlaga Rorman. Indijskega seva pri nas še ni, Rozman pa pričakuje, da bo zaradi potrebe po potovanjih, kmalu vnesen. 

Za angleški sev, ki trenutno prevladuje v Sloveniji, se je izkazalo, da ni le bolj virulenten, pač pa povzroča tudi težji potek bolezni. Tako imajo po besedah Rozmana težji potek bolezni tudi mlajši brez pridruženih bolezni, sicer pa je težji potek bolezni značilen predvsem za tiste, ki imajo slab življenjski slog. 

Slabše okrevanje po covidu se pojavlja pri 10 do 15 odstotkih prebolevnikov

Skupina ljudi z dolgotrajnim covidom oziroma postcovidnim sindromom se povečuje, pravi Rozman. Gre za bolnike, ki so covid preboleli kot blago obliko doma, po tem pa ne okrevajo, kot bi morali. "Še več mesecev ali tednov po bolezni so oslabeli, se zadihajo ob najmanjšem naporu, vonj in okus se ne povrneta v celoti, kar pomembno vpliva na njihovo kvaliteto življenja," pravi Rozman. Slabše okrevanje po covidu se pojavlja pri 10 do 15 odstotkih prebolevnikov.
Gre za novejši pojav, ki so ga začeli opažati po novem letu. "Jasne usmeritve, kako k temu pristopiti še ni," pravi Rozman, zato pri takih bolnikih opravijo preiskave, kot bi jih tudi pri bolnikih s težavami pri dihanju ali slabšem počutju.

Število ljudi, ki dvakrat zboli za covidom, je majhno, tudi tukaj še ne vedo, za kaj natančno gre, ali težavo z imunskim sistemom ali za nov sev, ki se izogne imunskemu odzivu. "Zaskrbljeno pa pogledujemo proti Braziliji, kjer je v mestu Manaus večina, ki je virus prebolela, zbolela še enkrat," pravi Rozman.