Demenca je sindrom oziroma skupek motenj, pri katerem so višje živčne funkcije, kot so spomin, govor, orientacija, presoja, abstraktno mišljenje, pisanje, branje, načrtovanje okvarjeni do te mere, da to vplivajo na dnevne aktivnosti posameznika. Pri demenci gre za postopno propadanje možganskih celic.
Demenca ima mnoge oblike in se lahko začne že veliko prej, preden se pokažejo prvi znaki. Nasploh je zgodnje odkrivanje izjemnega pomena, saj so zdravila, ki so predpisana v zgodnejši fazi bolezni, bolj učinkovita, opozarjajo strokovnjaki.
Za prepoznavanje bolezni se stroka poslužuje tudi tako imenovanih kognitivnih testov, na primer risanja človeške figure. Kako ta dejansko učinkuje, so želeli izvedeti italijanski znanstveniki, ki so v raziskavo privabili bolnike z Alzheimerjevo boleznijo (112 oseb), 100 oseb je imelo blažje motnje miselnih sposobnosti, v zadnji skupini so sodelovali takšni, ki niso imeli zgoraj omenjenih težav (104).
Raziskava je trajala eno leto, v tem času so vsi sodelujoči dvakrat opravili mini test kognitivnih sposobnosti ( najpogostejši test za prepoznavanje upada miselnih funkcij) ter test risanja človeške figure. Raziskovalci Univerze v Bologni so izsledke raziskave objavili v reviji Neurology Journal.
Dober pokazatelje bolezni
Tisti z Alzheimerjevo boleznijo, ki je sicer najpogostejša oblika demence, so človeka narisali manjšega, debelejšega ter z malo podrobnostmi.
Tisti z lažjimi težavami zaradi upada kognitivnih sposobnost so risali precej večje ljudi, vendar manj debele in s pravilnejšim razmerjem med posameznimi deli telesa. Njihova skica je vsebovala tudi več podrobnosti.
Zdravi ljudje so figuro narisali sorazmerno in z vsemi podrobnostmi. Izkazalo se je tudi, da večji kot je bil upad miselnih sposobnosti v enem letu, slabša je bila risba. Znanstveniki so zaključili, da je test risanja človeške figure uporabno orodje za zgodnje prepoznavanje upada miselnih funkcij.
Risanje ure
Pri Spominčici, slovenskem združenju za pomoč pri demenci navajajo še test sposobnosti risanja ure. Osebe z demenco so tako prosili naj narišejo uro s številkami in kazalci tako, da bo kazala 11:10.
Zdrava oseba – slika 1, bolnik z začetno obliko demence – slika 2 in bolnik z bolj napredovano obliko demence – slika 3.)
V kolikor sami opazimo oziroma nas drugi opozorijo, da smo začeli pozabljati, je potrebno čim prej obiskati zdravnika, opozarja Milica Gregorič Kramberger, vodja Centra za kognitivne motnje na KO za bolezni živčevja na Nevrološke klinike, UKC Ljubljana. "Človek, ki je vse življenje nekaj znal in zmogel, tega v času demence več ni sposoben. Bolnik postopoma psihično in telesno propada in je v zadnjem stadiju demence popolnoma odvisen od pomoči drugih.
Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja več kot 65 odstotkov demenc. Na svetu je več kot 44 milijonov bolnikov z demenco, v Evropi več kot 9 milijonov, v Sloveniji pa več kot 32 tisoč. Zanje skrbi vsaj trikrat toliko ljudi.