Slab zgled: Podatek, ki kaže na zelo neodgovoren odnos do bolnikov

Foto: Žurnal24 main
Foto: Žurnal24 main
Za primerjavo: v Veliki Britaniji je bilo lani cepljenih 70 odstotkov zdravstvenih delavcev, pri nas pa manj kot 14 odstotkov. Kaj se dogaja?
Oglej si celoten članek

"Cepite se," nam v teh dneh preko obsežne medijske kampanje sporočajo z ministrstva za zdravje, od koder apelirajo, da s cepljenjem proti gripi zaščitimo sebe, svoje najbližje ...  Res je, da cepivo proti gripi ni med najbolj učinkovitimi cepivi, vendar je edini dokazano najučinkovitejši ukrep pred okužbo z virusi gripe, še dodajajo. 

Cepljenje spada med največje uspehe v zgodovini medicine, uči stroka, ki pa je v Slovenji, kar se tega tiče, zelo slab zgled. Če so podatki o cepljenju proti gripi za sezono 2018/2019 pokazali, da se je pri nas delež teh cepljenih v primerjavi s predhodno sezono na splošno povišal, se je v lanski sezoni po podatkih NIJZ, znova znižalo število cepljenih zdravstvenih delavcev (iz 5.861 v sezoni 2017/18 na 5.794).

Porast ošpic Ministrstvo pripravlja spremembe: Ostreje nad tiste, ki se izogibajo cepljenju

Naši zdravstveni delavci so zelo slab zgled

Kako je to mogoče? Zdravnik in medicinska sestra s svojim strokovnim znanjem vendar informirata in pomagata nam pacientom. Podatek o njihovi slabi precepljenosti nam pokaže na zelo neodgovoren odnos. "Če pogledam podatke o cepljenosti proti gripi med zdravstvenimi delavci v našem prostoru in ga preračunam v odstotek med 47 tisoč zdravstvenimi delavci za lansko sezono, dejansko vidim, da je cepljenih 14 odstotkov zdravstvenih delavcev v Sloveniji. To nas uvršča na rep držav v Evropi, kjer je povprečna precepljenost med 30 do 40 odstotki. Glede na lansko sezono se je na srečo absolutna številka cepljenih v primerjavi s prejšnjo sezono dvignila za dobrih 10 tisoč, vendar pa se je cepilo več kot 900 zdravstvenih delavcev manj, kar je zelo žalostno," dodaja epidemiologinja Alenka Trop Skaza, ki se strinja, da so naši zdravstveni delavci slab zgled za cepljenje proti gripi. 

Obstaja nerazumna skepsa, ki je ne morejo pojasniti

Dr. Alenka Trop Skaza Zakaj je to tako pri nas, strokovnjakinja pravi, da si nikakor ne more pojasniti. Za primerjavo: v Veliki Britaniji je bilo lani cepljenih 70 odstotkov zdravstvenih delavcev, pri nas pa manj kot 14 odstotkov. "Obstaja nerazumna skepsa, ki je nikakor ne moremo obrazložiti. Izobraženi na tem področju še kako poznamo dokaze, da sta cepljenje in neoporečna pitna voda zdravstvena ukrepa, ki sta največ pripomogla pri boju proti nalezljivim boleznim. Da cepivo ni učinkovito, ne bo držalo. Nekateri pravijo, da so mladi in bolj odporni, zato ne bodo zboleli, kar spet ne drži. Nekateri celo menijo, da je bolje zboleti, kot biti cepljen. Ko vse to poslušaš in postaviš v kontekst nekih racionalnih ugotovitev. Moram reči, da pri tem nimam komentarja," nam je dejala epidemiologinja, ki ne more razumeti razlogov. Raziskava, ki so jo pred dvema letoma izvedli v UKC Ljubljana, je na primer pokazala, da se jih največ ne cepi, ker menijo, da je škodljivo, pa tudi, ker menijo, da za tem stoji farmacevtska industrija.

Slab odziv tudi na Svit, Doro in Zoro: "Zdaj pa razumi, kdor lahko"

Na vprašanje, kako je to mogoče in kaj nam s tem sporočajo tisti, ki naj bi o zdravljenju vedeli več, epidemiologinja ne najde odgovora. "Mogoče so zaposleni v zdravstvu manj naklonjeni preventivi kot kurativi, mogoče manj verjamejo preventivi. Bila sem zelo presenečena nad podatkom, kako se zdravstveni delavci odzivajo na druge preventivne programe: Svit, Dora, Zora. V tem kontekstu sem bila presenečena, saj je odzivnost med zdravstvenimi delavci slabša. Zdaj pa razumi, kdor lahko,"  dodaja Trop Skaza. "Čeprav marsikaj vidijo, si mogoče mislijo, da se to njim ne more zgoditi. Tudi zdravstveni delavec je samo človek, čeprav naj bi bil, kar se tega tiče bolj izobražen in naj bi vedel več o določenih postopkih zdravljenja. Moje osebno mnenje je, da enostavno mislijo, da se njim to ne more zgoditi, oziroma, ker so zdravstveni delavci, si bodo že nekako hitro pomagali," zaključuje.

Trop Skaza: "Sama menim, da je v Sloveniji še vedno premalo zavedanja, da je zdravje vrlina in da je treba zanj v prvi meri poskrbeti sam."

V ZDA je večina bolnišnic uvedla obvezno cepljenje

Čeprav akcijo brezplačnega cepljenja zaposlenih proti gripi v UKC Ljubljana izvajajo že četrto leto, ne razmišljajo, da bi bilo za zaposlene cepljenje obvezno. "Želimo si, da to postane zavest vsakega državljana. S prisilnimi ukrepi ne bomo nič dosegli," je pred dnevi pojasnil generalni direktor UKC Janez Poklukar. Pred štirimi leti, ko so začeli z akcijo, se je sicer pri njih proti gripi cepilo manj kot deset odstotkov zaposlenih v UKC, lani pa že 22 odstotkov kar je kot 1800 zaposlenih, kar je najvišji odstotek med javnimi zdravstvenimi zavodi v državi, so še povedali ob tem.

Da jim je treba to vcepiti v zavest, se strinja tudi naša sogovornica, ki meni, da bo treba zdravstvene delavce pač dodatno opolnomočiti s strokovnimi vsebinami na temo cepljenja oziroma pripraviti prilagojena izobraževanja."Prisila je velikokrat kontraproduktivna, čeprav so v ZDA tudi zaradi specifik njihovega zdravstvenega sistema in groženj zaradi odškodninskih zahtevkov, ki dejansko zahtevajo čim manjše tveganje za paciente, v številnih bolnišnicah že uvedli obvezno cepljenje proti gripi." Dodaja, da so bili podobni poskusi tudi pri nas. "Čeprav je uvedba obveznega cepljenja proti gripi pred leti v UKC Ljubljana sprožila "pravi revolt," tudi od varuha človekovih pravic," spomni. 

"Če ne gre zlepa, gre pa zgrda"

Ker so razlogi zdravstvenih delavcev za opredeljevanje proti cepljenju večplastni, bi lahko po njenem razmišljali tudi v tej smeri. "Če ne gre zlepa, gre pa zgrda. Vsako delovno mesto v Sloveniji ima dodelano oceno pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom. Ta določa, da morajo delodajalci svojim zaposlenim, pri katerih na podlagi ocene tveganja obstaja nevarnost izpostavljenosti biološkim dejavnikom, proti katerim obstaja učinkovito cepivo, ponuditi brezplačno cepljenje. Če je v oceni cepljenja le-to obvezno in če na primer delavec reče, jaz pa se ne bom cepil, potem je naloga delodajalca, da ga umakne iz tistega delovnega mesta. Tukaj mora delodajalec zagotoviti maksimalno varnost, on je tukaj pravno odgovoren in to je to. Ampak v Sloveniji, kot že rečeno, ta zadeva, kar se gripe tiče, še ni uvedena v ta segment. Mogoče se bo to zgodilo, mogoče bodo to posamezne zdravstvene ustanove sistemsko uredile, ne vem, je pa to ena od opcij," še ugotavlja strokovnjakinja. 

Kampanja nagovarja tudi zdravstvene delavce

Glede na akcijo cepljenja proti gripi in dejstvo o slabi precepljenosti med našimi zdravstvenimi delavci, smo se obrnili tudi na ministrstvo za zdravje, kjer so nam na vprašanje, kaj se dogaja, odgovorili le, "da se v okviru vsesplošne kampanje ozaveščanja javnosti o pomenu cepljenja nagovarja tudi zdravstvene delavce." Ob tem so ponovili, da je cepljenje enostaven, varen in najučinkovitejši ukrep za zaščito pred nekaterimi nalezljivimi boleznimi in dodali, da je v interesu delodajalcev in vseh zaposlenih, da je precepljenost čim višja in da ni odsotnosti z dela zaradi bolezni.

Ob tem so navedli primera dobre prakse, in sicer direktorjev obeh univerzitetnih kliničnih centrov, Ljubljana in Maribor. Janez Poklukar in Vojko Flis, sta se namreč cepila in prek tega pozvala k cepljenju tudi ostale zaposlene. "Pričakujemo, da se bo precepljenost zdravstvenih delavcev postopoma dvigovala," so nam odgovorili na MZ. 

Ponekod obvezno, ponekod priporočeno

Pregled politik cepljenja zdravstvenih delavcev v Evropi, ki ga je pred leti izdelal NIJZ, je pokazal izrazito raznolikost med 29 vključenimi državami. Cepljenje zdravstvenih delavcev je ponekod obvezno, ponekod priporočeno, ponekod pa sploh ni na noben način regulirano. Ker zdravstveni delavci sami pogosto podcenjujejo tveganja za okužbo, evropska zakonodaja dopušča izvajanje obveznega cepljenja proti vsem povzročiteljem na podlagi izdelanih ocen tveganja. Sicer sta najbolj regulirani cepljenji proti hepatitisu B in sezonski gripi, saj sta obvezni oziroma priporočeni v skoraj vseh evropskih državah. Slovenija je na primer poleg Slovaške edina država, kjer je cepljenje proti hepatitisu B obvezno za zdravstvene delavce. 

vanda.levstik@zurnal24.si

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 4

  • mph
    13:58 20. November 2019.

    Se strinjam z zakonom, kot zakon zapoveduje, da se privežemo z varnostnim pasom, da imamo čelado na glavi, .... Cepljenje …

  • 15:57 19. November 2019.

    mogoce je pa problem trop skaza. In njej podobni. osebki brez moralne in eticne integritete. In potem se sprasujejo zakaj …

  • 14:07 19. November 2019.

    zakaj bi se cepil proti gripi...če v vsakem primeru a se al pa ne zbolim? to ti veliko pove

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.