V nadaljevanju preberite:

• Novi pravilnik uvaja enotno podobo reševalnih vozil in zaščitnih oblačil.
• Zelene oznake na rešilcih in bele majice so med reševalci sprožile številne kritike.
• Ministrstvo spremembe utemeljuje z boljšo vidnostjo, higieno in prepoznavnostjo ekip.

Slovensko nujno medicinsko pomoč čaka velika prenova. Novi pravilnik, ki je začel veljati 3. junija, poleg širših sistemskih sprememb uvaja tudi enotno podobo reševalnih vozil ter natančno določa barve, kroje in materiale zaščitnih oblačil. Nova reševalna vozila bodo žvepleno rumena z zelenimi in rumeno-zelenimi odsevnimi oznakami, reševalci in reševalke pa bodo po novem nosili tudi bele službene majice.

Prav ti dve spremembi sta med zaposlenimi sprožili največ burnih odzivov. Kritiki opozarjajo, da se bodo zeleni elementi v slovenski pokrajini slabše videli, reševalke pa belo majico označujejo za nepraktično, nekatere celo za seksistično rešitev. Ministrstvo očitke zavrača in vztraja, da so bile spremembe izbrane zaradi večje vidnosti, higiene, varnosti in enotne prepoznavnosti ekip NMP.

Nove barve vozil

Nova vozila za izvajanje NMP bodo imela žvepleno rumeno karoserijo RAL 1016. Ob straneh bodo zelene in fluorescentne rumeno-zelene retroreflektivne oznake, na zadnjem delu pa rdeče in rumeno-zelene. Uporabljen bo tudi prepoznaven karo vzorec oziroma tako imenovana Battenburgova oznaka.

Foto: Vlada RS Reševalno vozilo

Sekundarne barve na intervencijskih vozilih niso izbrane naključno, temveč so določene z namenom posredovanja specifičnih informacij, pri čemer temeljijo na dveh ključnih mednarodnih standardih: ISO 3864 in ISO 7010. Standard ISO 3864 je tehnični standard Mednarodne organizacije za standardizacijo, ki določa načela za varnostne znake in oznake na delovnih mestih ter v javnih prostorih. Temelji na uporabi grafičnih elementov, ki presegajo jezikovne ovire, ter opredeljuje štiri osnovne varnostne barve: rumeno, rdečo, modro in zeleno. Standard ISO 7010 dopolnjuje ta sistem z določitvijo enotnih grafičnih simbolov za nevarnost, opozorila in varnostne informacije, vključno z označevanjem zasilnih izhodov in sredstev za prvo pomoč. Pri tem uporablja barvna in oblikovna načela iz standarda ISO 3864, njegov glavni namen pa je zagotoviti hitro in intuitivno razumevanje varnostnih informacij z minimalno uporabo besedila. Takšen pristop omogoča učinkovito premostitev jezikovnih razlik, saj uporabniki vizualne informacije obdelujejo instinktivno. 

Standard SIST EN 1789 sicer določa tehnične zahteve za reševalna vozila in uporabo visoko vidne rumene barve, ne določa pa neposredno vseh sekundarnih grafičnih elementov. Zelena kombinacija je torej vendarle nacionalna rešitev.

Nova grafična podoba sicer ne bo čez noč prekrila vseh slovenskih reševalnih vozil. Nova podoba reševalnih vozil se uvaja le ob nakupu novih reševalnih vozil, medtem ko se obstoječih vozil ne preleplja. Vozilom, ki so bila kupljena ali je bil njihov nakup že v teku pred začetkom veljavnosti pravilnika, novih zahtev ne bodo treba izpolnjevati. Nova podoba bo uvedena samo ob nakupu novih vozil oziroma med rednim obnavljanjem voznega parka.

Nekateri izvajalci so sicer vozila po predlaganih standardih kupili že pred formalnim začetkom veljavnosti pravilnika. Ministrstvo za zdravje kot primere navaja nova vozila urgentnega zdravnika v Šmarju pri Jelšah, Žalcu, Radljah ob Dravi, Litiji, Grosupljem, Kamniku in Slovenj Gradcu ter nujna reševalna vozila v Kranju, Celju in Šmarju pri Jelšah.

Strošek nove grafične podobe naj bi predstavljal približno odstotek celotne cene vozila. Koliko let bo trajalo, da bo poenoten celoten vozni park, z ministrstva za Žurnal24 niso odgovorili.

V pravilniku so podrobno določene tudi tehnične zahteve za različne vrste vozil: vozilo urgentnega zdravnika, vozilo dežurnega zdravnika, nujno reševalno vozilo, reševalni motor in vozila za prevoze pacientov. Izvajalci morajo poleg vozil za redne ekipe zagotavljati tudi nadomestna vozila, da se dejavnost ob okvari ali servisu ne ustavi.

Foto: Vlada RS Reševalno vozilo

Nekaj novih vozil po teh standardih lahko že vidite pri nekaterih izvajalcih, ki so jih nabavili na podlagi predloga pravilnika. Primeri so npr. vozilo urgentnega zdravnika (VUZ) in nujno reševalno vozilo (NRV) v NMP Šmarje pri Jelšah, nov VUZ v NMP Žalec, Šmarje pri Jelšah, Radlje ob Dravi, Litija, Grosuplje, Kamnik, Slovenj Gradec ter NRV v NMP Kranj in NMP Celje.

Se bo zelena barva sploh videla?

Novi Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči in prevozih pacientov, ki je začel veljati 3. junija, je med zaposlenimi in javnostjo sprožil burne odzive. Sekcija reševalcev v zdravstvu je na Facebooku objavila pravilnik, v komentarjih pa mnogi reševalci trdijo, da pripombe zaposlenih niso bile upoštevane.

xxx

Kritike se nanašajo predvsem na to, da bodo zeleni elementi na reševalnih vozilih v izrazito zeleni slovenski pokrajini zmanjšali njihovo opaznost.

xxx

Na ministrstvu na te pomisleke odgovarjajo, da glavni element vidnosti ni temnejša zelena sekundarna barva, ampak žvepleno rumena karoserija in fluorescentna rumeno-zelena odsevna folija: "Pri sodobni grafični podobi reševalnih vozil je ključno razumeti, da osnovo vidnosti predstavlja že sama barva karoserije (žvepleno rumena - RAL 1016), ki je del standarda SIST EN 1789 in na podlagi strokovnih ter znanstvenih raziskav prepoznana kot ena najbolj vidnih barv v prometu."  

Ob tem pravijo, da se je vidnost intervencijskih vozil z razvojem novih tehnologij postopno izboljševala, a, da "razvoj vidnosti intervencijskih vozil v Sloveniji ni sledil tempu, ki so ga narekovali trendi v tujini". "Vidnost bistveno povečajo sodobne retroreflektivne folije in predvsem retroreflektivnost, to je lastnost materiala, da svetlobo, ki pade nanj (npr. iz žarometov), odbija nazaj proti njenemu izvoru, kar bistveno povečuje vidnost vozila predvsem v slabših svetlobnih pogojih. Primarna barva folije, rumeno-zelen odtenek, zaradi svojih odbojnih lastnosti zagotavlja bistveno boljšo vidnost tako podnevi kot ponoči," pravijo na ministrstvu.

Dodajo, da naj bi bila zelena namenjena predvsem identifikaciji zdravstvene službe: "Pri vidnosti intervencijskih vozil je ključen predvsem učinek primarne barve – tako osnovne barve karoserije kot rumeno zelene retroreflektivne folije, ki zagotavljajo največji prispevek k zaznavnosti v različnih okoljih in svetlobnih pogojih. Sekundarne barve pri tem nimajo vloge povečanja vidnosti, temveč služijo predvsem jasni identifikaciji posamezne službe (npr. policija, gasilci, reševalci), zato na samo zaznavnost vozila bistveno ne vplivajo."

Po njihovi razlagi modra označuje policijo, rdeča gasilce, zelena pa zdravstvo, varnost in prvo pomoč. V skladu s standardom ISO 3864-4 so varnostne barve povezane z določenim psihološkim in funkcionalnim pomenom: 

• rumena – opozorilo: uporablja se za splošno opozarjanje na nevarnost in predstavlja osnovo za visoko vidnost intervencijskih vozil; 
• rdeča – prepoved / gasilci: označuje neposredno nevarnost, ustavljanje ali opremo za gašenje požarov; zaradi močnih asociacij na ogenj in nujnost je primarna barva gasilskih služb; 
• modra – obveznost / policija: označuje obvezno ravnanje ali navodila; v prometu simbolizira avtoriteto in nadzor, zato je povezana s policijo; 
• zelena – varno stanje / zdravstvo: označuje varnost, pomoč in reševanje ter predstavlja univerzalno barvo medicinske oskrbe in prve pomoči.

"Spremembe so potrebne zaradi večje vidnosti in prepoznavnosti vozil tako podnevi kot ponoči, predvsem pa zaradi poenotenja, saj so trenutno vozila med izvajalci zelo različno označena – od bele do rumene barve, z oznakami različnih barv in odtenkov. Enotna podoba bo prispevala k večji varnosti v prometu in hitrejši prepoznavnosti ter boljši vidnosti vozil nujne medicinske pomoči," za naš portal pravijo na ministrstvu.

Nove barve oblačil

Trenutno so prakse med izvajalci zelo različne, saj barve in kroji oblačil v NMP niso poenoteni, kar zmanjšuje prepoznavnost in vidnost ekip na terenu. Ponekod uporabljajo različne odtenke rdeče, oranžne ali celo kombinacije, kjer je zgornji del oblačila v celoti črn, kar bistveno zmanjšuje vidnost. Poleg tega nekateri izvajalci uporabljajo tudi prestara oblačila, ki ne zagotavljajo več ustrezne zaščite zdravstvenih delavcev.

Tako priloga novega pravilnika podrobno določa celotno zaščitno in delovno opremo, med drugim letne in zimske jakne, hlače, jopice, obutev, kape, rokavice, čelade, taktične brezrokavnike, balistično zaščito in posebno opremo za reševalce motoriste. Določeni so barvni standardi, oznake, minimalne količine in priporočeni roki menjave. Posamezni zaposleni naj bi imel denimo štiri majice s kratkimi in dve z dolgimi rokavi. Njihova priporočena menjava je vsako leto oziroma prej, če so obrabljene.

Pravilnik za službene majice določa belo barvo. Predpisani material mora biti trpežen, raztegljiv, odporen proti obrabi, termostabilen in neprosojen. Kratka majica naj bi bila iz pretežno bombažnega materiala z gostoto približno 180 gramov na kvadratni meter, dolga pa z gostoto med 210 in 220 gramov.

Izvajalci morajo novo zaščitno in delovno opremo zagotoviti v štirih letih od uveljavitve pravilnika. Na ministrstvu pravijo, da vseh oblačil ne bo treba nemudoma zavreči. Nekateri izvajalci ustrezne kose že imajo, pri drugih pa bo menjava potekala postopoma, ko bo obstoječa oprema iztrošena: "Pravilnik vsebuje prehodna obdobja, ki upoštevajo realno iztrošenost trenutnih oblačil in opreme. Tako je omogočena postopna prilagoditev izvajalcev in se na tem nivoju ne pričakuje stroškov zaradi zamenjave." Sredstva za oblačila in opremo so vključena v pavšal, ki ga izvajalci prejemajo glede na obseg programa. Višje stroške bodo po oceni ministrstva imeli predvsem izvajalci, ki so doslej kupovali cenejšo opremo z nižjo ravnjo zaščite.

Seksizem?

Na družbenih omrežjih se oglašajo tudi ženske reševalke, ki jih moti, da bodo po novem pravilniku majice reševalcev in reševalk bele. Reševalke opozarjajo, da je lahko bela majica pri fizično zahtevnem delu, potenju, dežju in stiku s telesnimi tekočinami nepraktična. Nekatere so izbiro označile celo za seksistično in izrazile prepričanje, da so rešitev pripravljali moški, ki niso dovolj upoštevali izkušenj žensk na terenu.

Na ministrstvu za zdravje očitke o seksizmu za naš portal odločno zavračajo. Poudarjajo, da je uniforma enotna za vse zaposlene ne glede na spol ter da izbira bele barve ni bila estetska, ampak naj bi temeljila na strokovnih, higienskih in funkcionalnih razlogih. Na beli majici naj bi bilo lažje opaziti kri, izločke in drugo umazanijo ter oblačilo pravočasno zamenjati.

Črna majica po njihovem ne omogoča enako dobrega zaznavanja kontaminacije, poleti pa se tudi bolj segreva. Bela naj bi pripomogla še k temu, da je reševalec jasno viden in prepoznaven tudi takrat, ko nima oblečene jakne.

Z ministrstva zatrjujejo, da je bila posebna pozornost namenjena gostoti materiala, da majice ne bi bile prosojne: "Poseben poudarek je bil namenjen ustrezni gostoti materiala, prav z namenom, da se prepreči prosojnost in s tem zagotovi primerna zaščita, profesionalna podoba ter dostojanstvo zaposlenih." Poudarjajo tudi, da so pri pripravi sodelovali strokovnjaki in predstavniki izvajalcev ter da so opravili analizo trga. A na vprašanje, ali so sodelovale tudi reševalke iz prakse, ministrstvo ni navedlo konkretnih imen, sestave delovne skupine ali števila sodelujočih žensk. Zagotavljajo pa, da bodo spremljali izvajanje pravilnika in odzive zaposlenih ter po potrebi skupaj s stroko preučilo prilagoditve.

Razumejo pa, zakaj imajo reševalke pomisleke: "V praksi so nekateri izvajalci zaradi nižje cene posegali po materialih z manjšo gostoto tkanja, kar je povzročilo prosojnost oblačil in s tem neustrezno profesionalno podobo ter zmanjšano funkcionalnost."

nika.vajnhandl@styria-media.si