"Do kosti so se razgalile številne pomanjkljivosti"
"Pandemija Covid-19 je pretresla svet. Po zaslugi vseh nas je naša država, in njeni prebivalci, plačala relativno nizko ceno. So se pa do kosti razgalile številne pomanjkljivosti sistemov (oskrba starostnikov, zdravstveni, izobraževalni, varnostni sistem …), ki predolgo čakajo na ustrezne posodobitve in odpravo preživelih praks."
S temi besedami je dr. Igor Dovnik, primarni pediater s koncesijo in predsednik Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, odprto pismo, v katerem piše o krizi v zdravstvu, naslovil na štiri predsednike - Boruta Pahorja, Janeza Janšo, Igorja Zorčiča in Alojza Kovšco -, ter na ministra za zdravje Tomaža Gantarja, direktorja ZZZS Marjana Sušlja in na predsednike poslanskih skupin.
Številni sploh niso delali, zdaj pa se sprašujejo, zakaj so čakalne vrste daljše
Kot je zatrdil, so pogodbeni izvajalci zdravstvene dejavnosti pretekli teden od generalnega direktorja ZZZS prejeli poziv k realizaciji pogodbeno dogovorjenega programa zdravstvenih storitev. Poziv jih je osupnil, saj se je država, in s tem tudi zdravstvo, za določen čas po izbruhu pandemije skoraj ustavila. "Obravnave pacientov so bile odložene in spremenjene, ker smo izvajalci prejeli navodila, kako naj varno delamo. Številni, predvsem zobozdravniki, niso smeli delati dva meseca," se spominja Dovnik.
Predsednik strokovnega združenja je obenem opomnil, da še danes obstajajo navodila za varno delo v trenutnih razmerah, ko število okuženih ponovno narašča. "Vse to je povzročilo številne neopravljene storitve in podaljšalo čakalne dobe. In sedaj, ko še vedno ne delamo, kot smo delali pred epidemijo, generalni direktor in Upravni odbor ZZZS zaskrbljeno ugotavljajo, da so se čakalne dobe podaljšale," je nad ravnanjem ZZZS razočaran Dovnik.
Ni jasno, zakaj je ZZZS stanje s čakalnimi vrstami tako presenetilo, saj je bilo po mnenju strokovnjakov že ves čas v resnici pričakovati, da se bodo zaradi opustitve določenih nenujnih storitev in večjega števila preventivnih ukrepov, ki jih morajo zdravniki izvajati, čakalne dobe posledično podaljšale.
Po tem, ko bi prepovedali delo frizerjem, bi se čudili, zakaj so vsi tako skuštrani
"Situacija je podobna, kot bi država prepovedala delo frizerjem. Po dveh mesecih pa bi ista država ugotovila in se čudila, da je število skuštranih ter dolgolasih Slovencev porastlo! Nato bi predpisala, da frizerji, ki so imeli dejavnost registrirano že na dan prepovedi (novih frizerjev ne rabimo!), lahko ponovno češejo in strižejo do 7 prebivalcev dnevno (po malo nižjih cenah kot pred prepovedjo – a to je že druga zgodba). Hkrati bi nato država pričakovala, da bodo v mesecu dni vsi ljudje ponovno imeli urejene pričeske. Dobro jutro, skuštrana Slovenija," je pikro pripomnil Dovnik.
A opozoril je tudi, da zdravniki in zobozdravniki že pred epidemijo pogosto niso bili zadovoljni s tem, kaj in kdaj pacienti dobijo v našem zdravstvenem sistemu, v času epidemije pa se je dostopnost še dodatno poslabšala. Krivcev za to pa Dovnik ne vidi v zdravnikih in njihovih sodelavcih, saj da "velika večina vseskozi dela na meji zmogljivosti", v neoptimalnih pogojih, mnogi po njegovih besedah sploh ne bodo izrabili dopusta.
Interesi za obvladovanje milijard so večji od želje po kakovostnem zdravstvu
Dovnik rešitve vidi v spremembah zdravstvene zakonodaje, a so po njegovem mnenju "interesi za obvladovanje 3,5 milijarde zbranih evrov za zdravstvo večji od želje da bi ustvarili varno, strokovno, solidarno, kvalitetno in ustrezno dostopno zdravstvo za vse državljane naše lepe domovine".
In kakšen bi moral biti zdravstveni sistem po njegovem mnenju?"Pacient mora postati osrednji deležnik zdravstvenega sistema in mora imeti izbiro (zdravnika, metode zdravljenja, zavarovanja …), zdravniki in zobozdravniki kot nosilci zdravstvene dejavnosti pa moramo prav tako imeti izbiro, kako in koliko bomo delali (zaposleni v javni ustanovi ali kot zasebni izvajalci)," je poudaril v pismu.
Konkurenca ponudnikov zavarovanj je nujna
Dovnik meni, da so koncesije in plačevanje programov "preživeti", dostop do javno zbranega denarja pa mora biti enak za vse državljane, v skladu s pravicami iz obveznega zavarovanja. "Vsi izvajalci z dovoljenjem za opravljanje zdravstvene dejavnosti lahko izvajajo zdravstvene storitve, ki so pravica in so financirane iz javnih sredstev, nujna je tudi konkurenca ponudnikov zdravstvenih zavarovanj," nadaljuje.
Privatno ali javno zdravstvo? Po Dovnikovem mnenju "časa za trdovratno zagovarjanje državnega zdravstva (ki se ga napačno in ekskluzivno imenuje javno) ni več", saj v javno zdravstvo spadajo tudi zasebni zdravniki in zobozdravniki s koncesijami. "V Sloveniji poleg javnega nastaja sistem vzporednega, povsem zasebnega zavarovanja in zdravstva. Solidarnost je s tem ogrožena. Tega, da bi zdravstveno zavarovanje plačevali dvakrat, si vsi državljani namreč ne morejo privoščiti," je zapisal.
Študentje bežijo, starejši pa se takoj upokojijo
Težave po njegovem opažanju nastajajo tudi zato, ker se številni starejši zdravniki in zobozdravniki takoj, ko izpolnijo prvi pogoj za upokojitev, dejansko upokojijo, mladi zdravniki pa takoj po diplomi ali specializaciji zapustijo državo. "Zaradi prekomerne administracije, nemogočih zahtev ZZZS in prekomernih obremenitev se dogajajo vračanja koncesij na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti. Vse to ogroža obstoj dostopnega zdravstvenega varstva za državljane že v razmerah ko pandemije ni, kaj šele sedaj, ko jo imamo in bo trajala," dodaja Dovnik. A čas se po njegovem mnenju izteka, saj čez pet let primarnega zdravnika ob sedanjih trendih ne bo več imela vsaj tretjina, če ne polovica državljanov.
Kdo bo odgovarjal za umrle, ki so jim bile operacije preložene zaradi korona panike? Ljudje že sedaj umirajo, zato je …
se samo en razlog vec,da prekinem dodatno zavarovanje...osnovnega pa bom nehal placevat,potemtakem narod placuje storitve katerih niso v stanju ponudit...za …
Res ne vem zakaj sem 40 let plačeval zdrav. zavarovanje? Zdaj, ko pa kaj potrebujem, me pošiljajo na samoplačniško zdravstvo. …