“Zadnje obdobje veliko poslušamo o tem, da kljub ogromnemu številu brezposelnih, iskalci delavcev ne najdejo delovne sile. Poslušamo, da je vse več dolgoletnih prosilcev za socialno pomoč,” pravi predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje Anita Ogulin. Sama pa se dnevno srečuje z obupanimi starši, ki si nadvse želijo dela, a ga že več let zaman iščejo …

Prav zato začenjamo z objavljanjem zgodb družin v stiski, ki hrepenijo po službi. “Lahko ponudite delo ljudem, ki hočejo in želijo delati? Ki so pripravljeni, voljni in željni delati ter služiti sami. Ki želijo vzorčiti tudi svojim otrokom lastno vrednost?” sprašuje Anita Ogulin.

In kako naprej?

“Mamica samohranilka dveh šoloobveznih otrok, diplomirala na področju naravoslovja, z aktivnim znanjem angleškega in italijanskega jezika, z izkušnjami inštruktorskega dela, z intenzivnim obvladanjem računalniških sistemov, urejena, zdrava in lepa gospa, ki živi v Ljubljani,” so jo opisali na Zvezi prijateljev mladine. 

Pojasnjujejo, da jo je sram prosjačiti, ker bi preprosto rada delala. “Delala bi za najnižje plačana dela, pa je nočejo, ker je preveč izobražena, za njeno področje znanja pa je nihče ne povabi k sodelovanju. In kako naprej?” se sprašujejo.

“Ne ve, kam se obrniti, da bo lahko uresničila svoje znanje, da bo lahko sama preživela svoja otroka, da se bo znova opremila z ustrezno lastno vrednostjo. Da se ne bo sklonjene glave odmikala od družbe vrstnikov svojih otrok, katerih starši ali imajo delo, ali jih ni sram socialne podpore,” opisujejo. 

Dodajajo, da jo je sram, da jo mora živeti država, ker bi rada služila sama. Ker je zdrava in ker ima znanje ter voljo.  

K nam prišla zaradi službe

Lilijana (pravo ime je znano uredništvu) je iz področja naravoslovja diplomirala leta 2001, kvalificitana je za raziskovalno delo, za delo na področju kontrole kakovosti, logistike, za svetovalca za kemikalije in podobno. V svoji domovini je imela normalno življenje, a se je v Slovenijo kmalu po diplomi preselila prav zaradi službe.

Redno službo je imela do leta 2007, ko je odprla svoj s. p. in delala na projektih. Tedaj je dobila spet ponudbo za službo v tujini, a se je v Sloveniji zaljubila. S tedanjim partnerjem sta se odločila za družino, tako je ostala tukaj in še naprej priložnostno delala.

Kmalu so se v družini pojavile težave, o katerih je Lilijani težko govoriti. Čez noč je ostala sama z dvema malima otrokoma. "V ozadju so tako grozne stvari, ki jemljejo energijo. So tako strašne, da ne moreš več normalno funkcionirati … Na zunaj deluješ normalno, znotraj pa te žre. In jemlje energijo," je povedala. 

Kmalu po ločitvi je dobila redno službo, za katero je vsak dan prevozila osemdeset kilometrov. Očeta ni bilo več v življenju otrok, sorodnikov za pomoč ni imela, tako je velik del svoje plače namenila za varuške. Otrok ni videla vsaj tri dni na teden in je kmalu ugotovila, da tako ne bo šlo več naprej. "Poskusila sem si pomagati s programi Zavoda za zaposlovanje, hodim na razgovore, a službe ne dobim," pravi. 

Sama je pripravljena delati kakršnokoli delo, ki bi zadovoljilo osnovne želje. "Za službo sem se prijavljala tudi preko javnih del, a mi ni uspelo. Udeležujem se tudi raznih delavnic, odlično obvladam informacijske sisteme ..." našteva. 

Pri vsem skupaj ji je najhuje, ker je že izgubila zaupanje vase, kar se po njenem mnenju kaže tudi na razgovorih za službo. Trenutno dela vsaj prostovoljno in z inštrukcijami pomaga otrokom, ki potrebujejo pomoč. "Nekateri starši imajo veliko dela v službi in nimajo toliko časa, da bi sedeli ob otroku. Zakaj jim ne bi pomagala. Škoda bi bilo, da otroci zaradi takšnega sistema ne bi imeli možnosti," pravi. 

Jim lahko pomagate?

Družinica živi v neprofitnem stanovanju, ker je imela dolgove, je prodala tudi avto, tako da so zdaj brez. "Če bi dobila službo, bi otrokoma omogočila kakšno dejavnost. Oba sta nadarjena za glasbo, a ju ne morem vpisati v glasbeno šolo, ker je to danes vse drago," pravi. Ko je bila sama otrok, teh težav po njenih besedah ni bilo, bila je deležna šolanja in dodatnih obšolskih dejavnosti. To bi rada omogočila svojima otrokoma. Že zdaj jo je strah, kako jima bo omogočila šolanje po osnovni šoli. "Hčerkici bom morala plačati neke ortodontske usluge, pa ne vem, kako naj ji to omogočim," pravi. 

"Sram me je, da imam socialno pomoč. Po eni strani sem hvaležna, po drugi strani pa me je sram in sem jezna, ker rada delam," je zaključila.

Če bi Lilijano radi povabili na razgovor za službo, pokličite na številko ZPM Ljubljana Moste-Polje 082057016 ali pišite na elektronska naslova: info@zpmmoste.net ali volja@zpmmoste.net 

Družini lahko pomagate tudi tako, da delite njihovo zgodbo in tako Lilijani pomagate do zaposlitve. Družina živi v Ljubljani.

Čeprav je obupana in že štiri leta aktivno, a zaman išče zaposlitev, ter se z otrokoma komaj preživlja iz meseca v mesec, z nami o tem ni želela govoriti. Ker se sramuje revščine ...