V Mestni občini Ljubljana (Mol) je udeležba v presejalnih programih Dora, Zora in Svit nižja od povprečja v državi, novih primerov raka je več od slovenskega povprečja, precej več od povprečja je obolevnost pljučnega raka. Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev v Ljubljani je povprečno 16,3 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 20,5, kažejo podatki NIJZ Zdravje v občini 2026. 

Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) za leto 2024 kažejo, da je bila odzivnost v program Svit v Mol 62,8 odstotka, medtem ko je bila v Sloveniji 65 odstotna. Presejanost v programu Zora je bila med ženskami, starimi od 20 do 64 let, v zadnjem triletnem obdobju 70,5-odstotna, v Sloveniji 72,4. Presejanost v programu Dora za ženske med 50 in 69 letom starosti je bila lani 74,5-odstotna, v Sloveniji pa 78.  Foto: NIJZ Rak pljuč

V Ljubljani so med letoma 2018 in 2022 odkrili povprečno 586 novih primerov raka na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji 577.

Precej več od povprečja so v prestolnici zaznali novih primerov raka pljuč - Ljubljana 80, Slovenija 70.

Za pljučnim rakom približno dvakrat pogosteje zbolevajo moški, vendar pojavnost pri njih upada, pri ženskah pa se povečuje, navaja NIJZ. Največja incidenca je v starostni skupini 60-64 let. Verjetnost posameznika, rojenega 2014, da zboli za rakom do 75. leta starosti, znaša 3,9 odstotka. 

V Sloveniji je v obdobju 2010-2014 za pljučnim rakom letno v povprečju zbolelo 1.279 oseb, umrlo jih je 1130. Relativno petletno preživetje bolnikov s pljučnim rakom je v obdobju 2010-2014 znašalo 13 % za moške in 19,1 % za ženske vseh starosti. 

Umrljivost

Letna stopnja umrljivosti zaradi vseh vrst raka pred 75. letom starosti je od leta 2020 do 2024 znašala 127 ljudi na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 141. Zaradi raka pljuč je v tem obdobju v Ljubljani umrlo povprečno 33 ljudi na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 34.

Stopnja umrljivosti po stalnem prebivališču v Mol je med letoma 2020 in 2024 povprečno znašala 808, kar je manj od slovenskega povprečja, ki je v tem obdobju povprečno znašala 914 na 100.000 prebivalcev. Največ ljudi je v tem obdobju umiralo v vzhodnem delu države (zemljevid po občinah spodaj), prevladujejo prekmurske občine, največ ljudi na 100.000 je v štirih letih umrlo v občini Grad (1459).

Foto: NIJZ

V Ljubljani je tudi nižja tudi stopnja umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja ter samomora, ki je v letih 2020 do 2024 povprečno znašala 15 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji 18. 

Ostali kazalniki zdravja v Ljubljani

Foto: Žurnal24 Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil nižji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen prav tako. Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 1,3 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 1,9. Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 6,2 na 1000, v Sloveniji pa 6,0. Delež uporabnikov pomoči na domu je bil nižji od slovenskega povprečja. Telesni fitnes otrok je bil višji od slovenskega povprečja. Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,2 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,0. Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil nižji od slovenskega povprečja.

dezurni@styria-media.si