Možganska kap v Sloveniji na leto poprečno prizadene okoli 4000 bolnikov, kar pomeni enega prebivalca vsaki dve uri. Skoraj četrtina bolnikov umre v prvem letu po kapi. Najvišja stopnja bolnišničnih obravnav zaradi možganske kapi je v pomurski regiji, najnižja pa v osrednjeslovenski, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Možgansko-žilne bolezni ter njihove posledice so pomembno družbeno breme v vseh razvitih državah sveta. Dejavniki, ki povečujejo tveganje za možgansko kap, so zvišan krvni tlak, zvišan holesterol in kajenje, v velik meri pa so vezani na način življenja.
Na NIJZ so ob tem izpostavili, da je medicina pri zdravljenju bolnikov s to boleznijo v zadnjem desetletju pomembno napredovala, a možganska kap pri večini bolnikov še vedno povzroči zmanjšano funkcionalnost.
Možganska kap je zato pomemben zdravstveni problem, saj je vodilni vzrok telesne in kognitivne oviranosti, poleg tega pa so stroški za nego in zdravljenjezelo visoki. Kot vzrok prezgodnje smrti, visokih stroškov nege in zmanjšane produktivnosti, možganska kap predstavlja tudi velike zdravstvene in socialno-ekonomske posledice za bolnika in njegovo družino, se še zapisali na NIJZ.
STA objavlja tabelo s povprečno stopnjo bolnišničnih obravnav zaradi možganske kapi na 1000 prebivalcev pri osebah med 35. in 84. letom starosti med letoma 2012 in 2016.
regija stopnja
Osrednjeslovenska 2,1
Gorenjska 2,2
Primorsko-notranjska 2,2
Obalno-kraška 2,3
Jugovzhodna Slovenija 2,5
Zasavska 2,5
Goriška 2,7
Podravska 2,8
Koroška 2,9
Savinjska 3,1
Posavska 3,4
Pomurska 4,2
----------------------------------
Slovenija 2,6