V nadaljevanju preberite: 

• Srčno-žilne bolezni so leta 2024 predstavljale 36 odstotkov vseh smrti v Sloveniji.
• Zaradi njih vsak dan umre 21 ljudi, več kot 2.000 zaposlenih pa je vsakodnevno zaradi tega na bolniškem dopustu
• Več kot četrtina vseh izdanih receptov je namenjena zdravljenju bolezni srca in ožilja.

Ob svetovnem dnevu srca, ki ga obeležujemo danes, strokovnjaki opozarjajo, da bolezni srca in ožilja ostajajo najpogostejši vzrok smrti v Sloveniji. Ob tej priložnosti poudarjajo pomen preventive, zgodnjega odkrivanja dejavnikov tveganja ter osebne odgovornosti za ohranjanje zdravja.

Bolezni srca in ožilja ostajajo največji zdravstveni izziv

Foto: Ana Lasič Simeunović Ambulanta urgenca Ljubljana - triaža Po besedah predsednika Društva za srce ter internista in kardiologa v UKC Ljubljana Matije Cevca, bolezni srca in ožilja še vedno predstavljajo največje breme za zdravje prebivalcev Slovenije. Leta 2024 so bile vzrok za 36 odstotkov vseh smrti, pri ženskah celo za 42 odstotkov. Vsak dan zaradi njih umre 21 ljudi, ena oseba pa umre prezgodaj, še pred 65. letom starosti.

Te bolezni povzročijo več kot 36.000 hospitalizacij letno in več kot 2.000 odsotnih zaposlenih vsak dan. Zdravila za srčno-žilne bolezni predstavljajo četrtino vseh izdanih receptov.

"To ni le zdravstveni problem. To je družbeni in ekonomski izziv, ki se dotika vsake družine, vsakega delovnega mesta in celotnega zdravstvenega sistema," pove zdravnik.

Osebna odgovornost ne pomeni krivde

Ob dnevu srca je Cevc posebej poudaril pomen osebne odgovornosti za zdravje.

"Človek ni kriv, ker je zbolel. Odgovornost pomeni, da vsak od nas izkoristi možnosti, ki jih ima, da ohrani zdravje in zmanjša tveganje za bolezen, zdravstveni sistem pa mu mora pri tem pomagati." 

Po njegovih besedah zdravo življenje pomeni opuščanje škodljivih navad, redno telesno dejavnost, zdravo prehranjevanje, kakovosten počitek in spanje, skrb za medosebne odnose ter pravočasno iskanje zdravstvene pomoči, kadar jo potrebujemo.

Poznati moramo svoje številke

Strokovnjaki opozarjajo, da preventiva ne pomeni le zdravega življenjskega sloga, ampak tudi spremljanje lastnega zdravstvenega stanja. Pomembno je poznati vrednosti krvnega tlaka, holesterola in krvnega sladkorja ter spremljati telesno težo in obseg pasu.

Posebno pozornost je treba nameniti tudi zdravju ledvic.

"Občasno pa moramo preveriti tudi delovanje svojih ledvic." Ker bolezni ledvic pogosto potekajo brez izrazitih simptomov, jih je treba pravočasno odkrivati s preprostimi preiskavami krvi in urina. Ledvice in srce so tesno povezani, zato okvara enega organa povečuje tveganje za bolezen drugega.

"To je bistvo preventive: prepoznati tveganje, še preden nastane bolezen, in bolezen odkriti dovolj zgodaj, da lahko učinkovito ukrepamo," sporoča Cevc.

Debelost je kronična bolezen

Primarij Cevc je opozoril tudi na vse večji problem debelosti. "Debelosti ne smemo razumeti zgolj kot posledico pomanjkanja volje. Gre za kronično bolezen, ki pomembno povečuje tveganje za sladkorno bolezen, zvišan krvni tlak in srčno-žilne bolezni."

Po njegovem mnenju bi morali bolnikom z medicinsko indicirano debelostjo omogočiti dostop do sodobnega zdravljenja tudi na stroške zdravstvenega zavarovanja, saj gre za preprečevanje resnih zdravstvenih posledic in ne za estetske posege.

Ključna sta preventiva in rehabilitacija

Borut Jug, specialist kardiologije, Klinični oddelek za žilne bolezni, UKC Ljubljana, poudarja, da bolezni srca in ožilja ostajajo ključni javnozdravstveni problem v Evropi. Pri njihovem obvladovanju je nujen celovit pristop, ki vključuje preprečevanje bolezni, zgodnje odkrivanje, zdravljenje in rehabilitacijo.

Kot najpomembnejše ukrepe izpostavlja uravnoteženo prehrano, redno telesno dejavnost, nekajenje, omejevanje škodljive rabe alkohola ter nadzor dejavnikov tveganja, kot so povišan krvni tlak, krvne maščobe, sladkorna bolezen in ledvične bolezni.

Skrb za zdravje kot življenjska vrednota

Foto: Ana Lasič Simeunović Urgenca Ljubljana - triaža Psihologinja Vesna Radonjić Miholič opozarja, da odnos do zdravja oblikujemo skozi vse življenje, pri čemer imajo pomembno vlogo družina, okolje, kultura in osebne izkušnje. "Življenje se nenehno spreminja in mi z njim; le malokaj je povsem zanesljivo, še manj predvidljivo. Svoje življenje načrtujemo po željah, pričakovanjih, danih možnostih. Naše običajne vsakodnevne aktivnosti počnemo nekje na lestvici med tveganjem in varnostjo, odvisno od zahtev situacije, in našo motiviranostjo ter našo presojo. V procesu odločanja o običajnih aktivnostih, kot tudi pri razvijanju življenjskega sloga se ravnamo po vrednotah, pričakovanjih, po zahtevah okolice, naših željah, znanju, izkušnjah; pomembna pa sta tudi naša samopodoba in samozavest. Vsekakor ne gre zanemariti tudi vpliva okolja in kulture, iz katere izhajamo. Še nedolgo je bilo v našem okolju pomembno skrbeti za druge, se zanje tudi žrtvovati, če je treba, dati prednost potrebam in željam drugih, delati veliko in trdo, pri tem pa pustiti v ozadju lastne potrebe, želje, tiha opozorila lastnega telesa: »najprej poskrbi za druge, opravi vse obveznosti, nato pa lahko delaš, kar želiš.Ne zapravljaj časa za nekoristne reči," pove psihologinja. 

Po njenem mnenju sodobna družba vse bolj prepoznava pomen zdrave prehrane, gibanja, počitka, kakovostnega spanja ter pozornosti do lastnih potreb. Prav zato postaja skrb za zdravje ena temeljnih vrednot sodobnega življenja.

dezurni@styria-media.si