Pretekli vikend se je v Ljubljani odvijal 8. kongres Združenja zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije, na katerem je kot posebna gostja predavala ugledna znanstvenica dr. Nadia Bruschweiler-Stern, specialistka razvojne pediatrije in pedopsihiatrije in ustanoviteljica in direktorica centra Brazelton v Ženevi. 

S predavateljico se je pogovarjala Anja Kržič, študentka magistrskega študija zakonske in družinske terapije.

Poudarjate, da gresta mama in oče po rojstvu otroka skozi poseben čas preobrazbe. Govorite o t. i. fazi široke odprtosti. Ali lahko pojasnite, kaj mislite s tem?
Gre za čas sprememb, ko sanje in pričakovanja postajajo resnična. To se dogaja vse življenje,
posebej intenzivno pa v času nosečnosti. Razkorak pomeni trenutek prehoda med sanjami in
resničnostjo. Gre za zelo intenziven čas v življenju, ko sta starša resnično odprta do realnosti in
ugotavljata, kako se le ta ujema z njunimi sanjami.

Ali lahko rečemo, kdaj se to obdobje začne in kako dolgo traja?
Dobro vprašanje. Verjetno se začne okoli rojstva ali morda še malo prej, saj je porod tudi zelo
zahteven čas. Rekla bi, da traja do trenutka, ko se mama počuti kompetentna ter dovolj gotova v
vlogi matere. Ugibam, da je pri očetu podobno. V mislih imam očeta, ki ima dvojno vlogo, zaščite
matere in otroka. Ko sta oba na varnem, se lahko sprosti tudi on.

Kdaj ocenite, da nekdo v tem času potrebuje pomoč? O kakšnem posredovanju govorite?
Kakšen je vaš pristop?
Vsakemu staršu, ki se počuti negotov, tesnoben ali potrebuje pomoč, lahko tovrstno posredovanje koristi. Strategija intervencij je, ugotoviti, kje in kaj manjka v njihovem podpornem sistemu ali znanju ter kako se počutijo. Poskušamo jim pomagati premagati težave in jih opremiti z znanjem, če ga potrebujejo. Če je potrebno, jim pomagamo izgraditi podporni sistem ali pa skupaj iščemo rešitve glede odločitev, ki jih morajo sprejeti. Na primer, v Švici imamo veliko opravka s tem, da imajo mame le štiri mesece porodniške. Ženskam se je težko vrniti v službo. Trdo so delale, da so se uveljavile v poklicnem življenju. Sedaj imajo otroka, ki ga imajo rade in želijo biti ob njem ves čas, a morajo nazaj v službo. V dilemi so, čemu naj se odpovedo, napredovanju v karieri ali otroku. Zelo težko jim je sprejeti odločitev. Na različnih področjih se v tem času postavljajo mnoga vprašanja. Recimo v partnerstvu. Starša prihajata iz različnih okolij, kar je danes z mešanjem kultur in vsem še posebej izrazito. Tudi če prihajata iz iste vasi, imata morda različne vrednote in ideje, ki se morajo ujeti oz. morata poiskati in zgraditi nekaj, kar bo njun način, kako se bosta soočila z otrokom, novim življenjem in ustvarjanjem družine. Pri vsem tem jim lahko pomagamo, zato je dela ogromno.

Poudarili ste, da so pod vplivom psihoanalize dolgo časa mislili, da se otrok oblikuje preko materinih predstav o njem, še posebej predstav glede izgube in nerešenih konfliktov. Kako se je pogled na starševstvo, še posebej materinstvo, spremenil od takrat?
Foto: Luka Svetlin Nadia Bruschweiler-Stern Zelo se je spremenil. Danes na primer vemo, da niso le negativne predstave iz materine preteklosti tiste, ki vplivajo na njen način, kako se poveže z dojenčkom. To je patološki pogled, ki izhaja iz medicinskega, kar pomeni, da je potrebno poiskati bolezen in jo zdraviti. To je bila ideja tistega časa. Danes vemo, da ima mama širok spekter izkušenj in da bodo vse, nekatere od njih bolj, vplivale na njen odnos do otroka. Na njej je, da nam pove, katere so te izkušnje in ne na nas, da določimo, da so le negativne tiste, ki so pomembne. Poleg tega sta včasih za otroka skrbele tako mama kot babica, ki je svoje izkušnje predajala svoji hčerki. Danes pa za otroka običajno skrbita mama in oče. To postavlja očete v novo vlogo ob rojstvu otroka, družino pa v drugačno situacijo kot v preteklosti. Včasih je bila babica tista, ki je imela izkušnje z otrokom in je te izkušnje prenesla na hčerko. Danes imamo dva neizkušena starša, ki se morata učiti in vse na novo odkriti. To je nova situacija, ki je prinesla veliko tesnobe zaradi pomanjkanja izkušenj.

Kakšno vlogo ima “materinska konstelacija” v modernem razumevanju materinstva?
Zame je to bistveno, saj materinska konstelacija poudarja pomen povezave med materjo in
otrokom. Menim, da v nobenem odnosu nisi z drugim človeškim bitjem povezan tako kot je
povezana mama z otrokom. Materinska konstelacija vidi mater kot nekoga, ki je odgovoren za
preživetje, rast in dobrobiti otroka. Tega sem se začela zavedati, ko sem delala v pediatriji, kjer
sem videla mame, ki so bile postavljene v stresno situacijo, ko je bil njihov otrok na takšen ali
drugačen način ogrožen. 

Kako ocenjevanje novorojenčkovega vedenja po Brazeltonovi lestvici pomaga razumeti otrokovo vedenje? Kako lahko rezultati pomagajo mami?
Dojenčkovo vedenje je zelo pomembno in ker imamo vse več neizkušenih staršev, ki niso imeli možnosti, da bi bili priča in se naučili, kaj pomeni biti starš, jim interpretacija otrokovega vedenja lahko pomaga. Brazeltonova lestvica opazuje otrokovo vedenje in je bila oblikovana za opis otroka ter otrokovega prispevka v odnos. Danes je Brazeltonova lestvica klinično orodje, ki je močno uporabno in pomaga staršem, da bolje razumejo vedenje svojega dojenčka. Da se mama počuti dobro v novi vlogi, mora biti prepričana, da bo dojenček živel, rasel in se razvijal. Zato potrebuje povratno informacijo in povratna informacija je otrokovo vedenje. Vedeti mora, kdaj je otrok nahranjen in sproščen, da lahko zaspi, da mu je udobno in ima dovolj. Vedeti mora, da je svojonalogo dobro opravila.

Veliko smo govorili o mamah. Kako se je na drugi strani spremenila vloga očetov in pogled na očetovstvo v zadnjih desetletjih?
Veliko je sprememb in veliko izzivov zanje, a ne tako veliko podpore. Otroka ne nosijo v telesu,
zato imajo možnost izbire, da so prisotni in udeleženi v vzgoji ali pa da se umaknejo in rečejo, da
to ni njihova stvar. Imajo torej široko paleto možnosti. Danes so očetje pogosto vključeni in odkar
stari starši niso več na voljo, morajo biti prisotni očetje. Mislim, da se vsak par pogaja in ukvarja s tem, koliko bo udeležen kateri starš, kaj bosta delala, kdo bo delal kaj in koliko časa. Izziv za pare je, da to določijo. Sami morajo ustvariti svoje lastno ravnotežje, ki ni v naprej določeno. Očetje imajo veliko vlogo in njihova konstelacija je v preživetju in zaščiti otroka in mame. Skrbeti morajo za gnezdo in to je velika odgovornost. Ohranjati gnezdo varno, pomeni, da imajo dovolj denarja, da zaslužijo za vse potrebe družine. Imeti morajo službo in če je nimajo, to lahko predstavlja velik stres za vso družino.

S čim se trenutno ukvarjate?
Morala bi napisati knjigo, a ne želim govoriti o tem, dokler ne začnem pisati (smeh).

dezurni@zurnal24.si