"Vsi so peljali le mimo"

Foto: Profimedia
Foto: Profimedias
Na nas se je obrnila razočarana bralka, ki je bila priča prometni nesreči, pa se nihče od mimo vozečih vozil ni želel ustaviti ter pomagati. Ustavljanje ob avtocesti je po zakonu prepovedano, prve minute pa so v nekaterih primerih najpomembnejše.
Oglej si celoten članek

“Bila je noč in med vožjo po avtocesti na višjegorskem klancu sem izven cestišča za grmovjem videla obrise avtomobila. Takoj sem ustavila na odstavni niši, sej sem domnevala, da bo vozilo kdo drug težko opazil. Ker sem imela na telefonu prazno baterijo, sem na avtu prižgala štiri smernike in mahala ljudem, da bi kdo ustavil, pa so se peljali le mimo,” je razočarano opisala bralka.

Pravi, da k samemu avtomobilu ni mogla, ker je ustavila nekoliko naprej in je bila pot zaradi teme neprehodna. Ker ji ni nihče ustavil, se je zapeljala do prvega bencinskega servisa in od tam poklicala pomoč. Sporočili so ji, da je nekdo od mimoidočih zaradi avta z vklopljenimi smerniki poklical policiste, ki so že bili na poti. Prometna nesreča se je zgodila sredi junija v noči iz sobote na nedeljo.

Prepovedano se je ustavljati

S Policijske uprave Ljubljana so potrdili, da so bili tistega dne okrog 00.40 ure obveščeni o prometni nesreči, ki se je pripetila na avtocesti iz smeri Grosuplja proti Višnji Gori. “Policisti so na kraju ugotovili, da je do prometne nesreče prišlo, ker voznica osebnega vozila ni vozila po sredini smernega vozišča, zaradi česar je zapeljala iz vozišča na travnato površino za ograjo,” pravijo.

Dodajajo, da je v nesreči utrpela lahke telesne poškodbe in bila z reševalnim vozilom odpeljana v ljubljanski klinični center. V prometni nesreči je bila udeležena sama.

Pojasnili so, da je v Zakonu o pravilih cestnega prometa določeno, da na odstavnem pasu ali odstavni niši na avtocesti ali hitri cesti lahko vozijo in ustavijo le vozila nujne medicinske pomoči, gasilska vozila ter vozila zaščite in reševanja, vozila izvajalca rednega vzdrževanja avtoceste, vozila upravljavca cestninskih cest, vozila policije in vojaške policije pri nadzoru in urejanju cestnega prometa in vozila inšpektorjev.

Pri tem morajo biti vsa navedena vozila označena s predpisanimi svetlobnimi znaki oziroma s pomičnimi signalnimi ali zapornimi tablami. “Osebe in delavci služb, ki niso našteti v izjemah 13. odstavka 30. Člena ZPrCP, ne smejo stopiti ali hoditi po avtocesti in hitri cesti,” poudarjajo.

Goljufi ob avtocestah 

Pojasnili so, da so vozniki, ki niso ustavljali, temveč so "zgolj" obvestili policijo, ravnali pravilno.

Potrebno se je zavedati, da so hitrosti na avtocestah velike in v takih primerih lahko hitro pride do prometne nesreče, pri čemer so ponavadi posledice vedno zelo hude. Če je to v nočnem času oziroma ob zmanjšani vidljivosti, pa je nevarnost še toliko večja,” opozarjajo.

Opozorili so tudi na pojav goljufov, ki prodajajo ponarejeno zlatnino ali voznikom celo preluknjajo pnevmatike in jih nato v nadaljevanju še okradejo. 

“Drži pa tudi dejstvo, da je ravno tista prva pomoč, ki jo lahko nudimo poškodovanim, velikokrat izjemno pomembna in odločujoča, seveda ob pogoju, da poznamo postopek prve pomoči in če se čutimo sposobne za to,” so še povedali. Dodajajo pa, da z nepravilno ali neustrezno pomočjo, lahko naredimo več škode kot koristi.

Oseba lahko izkrvavi

“Prva pomoč je izredno pomembna, saj s pravočasnim ukrepanjem lahko rešimo življenje,” pravijo avtorji aplikacije iHelp.

Pojasnjujejo, da se nezavestna oseba lahko zaduši, zato jo je potrebno čim prej dati v pravilen položaj, da to preprečimo. Če oseba krvavi, je potrebno čim prej zaustaviti krvavitev, da ne izkrvavi. Če pride do srčnega zastoja, je potrebno čim prej začeti s temeljnim postopkom oživljanja – masažo srca, da zagotovimo, da kri pride v možgane in le tem zagotavljamo preskrbo s kisikom in tako njihovo popolno delovanje.

“V vsakem od naštetih primerov je stopnja preživetja in kasnejšega okrevanja večja, prej, ko začnemo z nudenjem prve pomoči. Reševalna vozila potrebujejo tudi deset in več minut, da prispejo na mesto nezgode in, če  v tem času osebi ne nudimo pomoči, je lahko ob prihodu reševalnega vozila že prepozno,” opisujejo.

Ugotavljajo, da je v Sloveniji prisotno to, da ljudje pogosto ne pomagajo: “Ali je razlog, da ne želijo, jih je preprosto strah, ali pa gre preprosto za primer kolektivne razpršitve odgovornosti, češ bo že kdo drug”. Dober primer so plastično prikazali študentje medicine, ki so pred nekaj leti na zelo obljudenem mostu v Ljubljani izvedli simulacijo srčnega zastoja in jo posneli: “Oseba se je zgrudila, ljudje pa so mirno hodili mimo." Posnetek je na voljo na tukaj.

Lahko te tudi tožijo 

Na policiji so nam sicer pojasnili, da so se zgodile tudi tožbe, ko so osebe nudile prvo pomoč, pa so jih ti nato zaradi kakšne napake tožili. “To je definitivno eden od dejavnikov, ki spada v strah. Bom pomagal, nato pa nastradal,” se strinjajo pri iHELP. Dodajajo, da smo ljudje različni in da nekateri vidijo v vsaki priložnosti možnost za okoriščanje in ne cenijo niti lastnega življenja.

“Res je, da prihaja do tožb, vendar v Sloveniji še ni primera, da bi bila oseba, zato, ker je posredovala v nesreči in nudila prvo pomoč, obtožena,” pojasnjujejo. So pa ravno zaradi teh primerov v iHELP-u sklenili dogovor z odvetniško pisarno, ki njihove junake, v primeru, da bi med nudenje pomoči nekoga poškodovali in bili zaradi tega toženi, pro bono zastopa.

“Če sledimo črki zakona, tvegamo kazen. Vendar je odločitev vsakega posameznika ali bo pomagal, kljub temu ali ne,” še pravijo avtorji iHELP. Ljudje, ki so pripravljeni pomagati, se ne po njihovih izkušnjah ne bodo ozirali na prepoved, bodo nemudoma ustavili in pomagali. Vsak se odloči po svoji vesti.

Foto: Jaka Dimc ekipe prva pomoč vaja

Če smo tam prvi ...

Če smo na mesto nesreče prišli prvi, svetujejo, da najprej varno ustavimo, da poskrbimo za svojo varnost in zavarujemo mesto nesreče. Nato preverimo stanje ponesrečencev. “Če ponesrečenec ne diha ali vozilu grozi, da se bo vžgalo, ga izvlečemo iz avta, v nasprotnem primeru, ga ne premikamo. Če imamo na telefonu aplikacijo iHELP, sprožimo alarm, le ta bo obvestil, z vsemi potrebnimi podatki tudi center za obveščanje, če ne pa pokličemo 112,” svetujejo. Nato nadaljujemo z nudenjem pomoči do prihoda reševalcev.

“Ljudje radi odgovornost prelagamo na druge. Kako bi bilo, če bi pomoč potrebovala nam bližnja oseba ali celo mi sami?” še opozarjajo v iHelp. Ugotavljajo, da se ljudje takrat zamislijo in začnejo na stvari gledati drugače. “Izobrazimo se, izobražujmo naše najmlajše, da se znebimo strahu in smo sposobni pomagati, ko je pomoč potrebna. Naslednjič smo lahko oseba, ki pomoč potrebuje, mi sami,” so zaključili.

anja.scuka@zurnal24.si

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 5

  • 18:50 6. Julij 2015.

    jaz bi se tudi ustavila in skušala pomagati.kako greš lahko mirno mimo???no,prav.če koga vidim,da rabi pomoč ali utemeljeno sumim,da se …

  • 18:44 6. Julij 2015.

    tudi jaz sem mislila,da je ta pas narejen namerno za voznike katerim se avto pokvari na avtocesti.ma kaj je narobe …

  • 14:48 6. Julij 2015.

    Ponavadi je najpogostejša napaka "nobena pomoč". Je pa tako, da če ni potrebno premikanje poškodovanca, se tega ne dela, ker …

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.