Današnji svetovni dan duševnega zdravja izpostavlja dostop do pomoči ob kriznih dogodkih. Strokovnjaki so prepričani, da je treba psihološko podporo ljudem približati kot eno ključnih oblik pomoči v krizah. Ob tem je treba v mirnih obdobjih krepiti preventivo, odpravljati stigmo in spodbujati opolnomočenje ljudi, so objavili na spletni strani NIJZ.
Psihosocialna podpora je ključnega pomena za dolgoročno okrevanje; to so pokazale tudi izkušnje pri odzivu na poplave avgusta 2023, so zapisali v skupni izjavi koordinacije za izvajanje psihosocialne pomoči, ki so jo objavili na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
V koordinaciji so prepričani, da lahko samo s sodelovanjem različnih služb in solidarnostjo skupnosti ustvarimo varno okolje za duševno zdravje in trdne temelje za prihodnje izzive. Krepiti je treba tudi hitro mobilizacijo in učinkovito sodelovanje, da bo ob morebitnih prihodnjih krizah dostop do pomoči še bolj pravičen, učinkovit in pravočasen.
Duševne stiske naraščajo
V Zbornici kliničnih psihologov Slovenije pa so ob današnjem svetovnem dnevu zapisali, da se veselijo razširitve mreže strokovne pomoči. V zadnjih letih se je stanje na tem področju namreč izboljšalo zaradi večjega števila Centrov za krepitev zdravja in Centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter odraslih. Ob tem opozarjajo, da duševne stiske v Sloveniji naraščajo in da so čakalne dobe še vedno predolge, zlasti za otroke in mladostnike.
Zapisali so tudi, da specializacije klinične psihologije niso sistemsko zagotovljene in financirane, ampak so umeščene le v interventne zakone. Povečanje števila usposobljenih zdravstvenih strokovnjakov na področju duševnega zdravja je ključ do krajših čakalnih vrst in do bolj zdrave družbe.
Zbornica kliničnih psihologov obenem opozarja na po njihovem mnenju neustrezne rešitve v predlogu novega zakona o psihoterapiji, ki ga bo oktobra obravnaval DZ. Menijo, da zakon uvaja nejasne in nestrokovne kriterije, ki bodo zmanjšali kakovost pomoči in ogrozili varnost pacientov.
Za depresijo trpi vsak deveti
V Lekarniški zbornici Slovenije pa so spomnili, da je depresija ena najpogostejših duševnih motenj današnjega časa in da prizadene ljudi vseh starosti, poklicev in življenjskih okoliščin. V Sloveniji za depresijo trpi 14,5 odstotka odraslih oziroma vsak deveti Slovenec.
Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja poudarjajo pomen sodelovanja med bolniki, zdravniki in farmacevti ter spodbujajo k odprtemu pogovoru o duševnem zdravju. "Depresija je bolezen in ne šibkost, zato je treba odstraniti stigmo. Tako kot pri drugih kroničnih boleznih je tudi tukaj ključno vztrajanje pri zdravljenju in odprta komunikacija z zdravstvenimi strokovnjaki. Magistri farmacije v lekarnah so pogosto prvi, ki se jim bolniki zaupajo in prepoznajo njihovo stisko ter bolnika usmerijo," so zapisali besede predsednice zbornice Darje Potočnik Benčič.
Zaskrbljujoče stanje med kmeti
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) pa je opozorila na zaskrbljujoče stanje duševnega zdravja med kmeti. Med letoma 2022 in 2024 je izvedla anketo med približno 1000 kmeti, ki je pokazala, da se s prekomernim stresom sooča 64 odstotkov kmetov, 41 odstotkov jih trpi za nespečnostjo, 38 odstotkov pa za izgorelostjo, so zapisali v današnjem sporočilu za javnost. Med pogostejšimi težavami so tudi tesnoba, anksioznost in depresija.
Prvi rezultati nove ankete, ki jo KGZS še izvaja, pa po njihovih navedbah kažejo, da kmetom največ stresa povzročajo kmetijska politika in zakonodaja (71 odstotkov), nepredvidljivi dogodki v kmetijstvu, kot so suše, toče ali bolezni (69 odstotkov) ter nizke odkupne cene in obsežna administracija.
Veliko samomorov
"Veseli me, da ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že nekaj let prepoznava resnost duševnih stisk na kmetijskem področju. S projektom, ki ga izvajamo na KGZS, se posvečamo kmetom kot ljudem, ne le kmetijstvu kot dejavnosti. Zaradi številnih nepredvidljivih razmer je kmetijstvo eden najbolj stresnih poklicev. Podatki kažejo, da je število samomorov med kmeti višje od slovenskega povprečja," je dejal predsednik KGZS Jože Podgoršek.
KGZS je izvajalka brezplačne psihosocialne podpore za kmete, ki se financira iz javnega razpisa za podintervencijo izmenjava znanja in prenos informacij s področja psihosocialnih tematik. Kmetje najpogosteje poiščejo pomoč zaradi stisk v medosebnih odnosih, pri prenosu kmetije, skrbi za starejše, bolezni na kmetiji, zasvojenosti, nasilja in drugih težav.
V okviru tega razpisa KGZS nudi tudi brezplačno svetovanje na področju socialne varnosti kmetic in kmetov, zaposlovanja na kmetijah, uveljavljanja škod po napadih zveri, bivanjskih vprašanj ter drugih izzivov, s katerimi se soočajo kmetje. Poleg tega je na voljo tudi svetovanje prenosnikom in prevzemnikom kmetij, so navedli.
Kam po pomoč?
V Sloveniji je na voljo široka mreža ustanov in storitev, na katere se osebe v stiski lahko obrnejo. Prvi vir strokovne pomoči je vedno lahko osebni zdravnik. V okviru Programa MIRA, ki ga upravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje, deluje 41 centrov za duševno zdravje: 22 centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter 19 centrov za duševno zdravje odraslih, ki pokrivajo območja primarnega zdravstva in zagotavljajo dostopno strokovno pomoč. Poleg centrov obstaja tudi široka mreža virov pomoči, ki vključuje psihiatrične in klinično psihološke ambulante, centre za krepitev zdravja, socialnovarstvene službe, nevladne organizacije, svetovalnice in telefonske linije.
V primeru akutne duševne stiske pa lahko pomoč poiščemo v dežurni ambulanti v zdravstvenem domu, urgentni ambulanti v psihiatričnih bolnišnicah ali s klicem na številko 112. Ob krizah je pomembno tudi odzivanje prvih služb na terenu – policije, gasilcev, civilne zaščite, vojske in ekipe nujne medicinske pomoči, ki zagotavljajo takojšnjo pomoč in podporo v najtežjih trenutkih.
Kaj zdaj Podgoršek skrbi za oglasna sporočila. ? Janševi so vedno bolj depresivni !