V nadaljevanju preberite:

• Za uspešno obravnavo človeka z demenco je treba bolezen prepoznati čim prej in bolniku zagotoviti podporo.
• V Sloveniji vsak hip na voljo nova zdravila za zdravljenje bolezni, ne le za njeno lajšanje.
• Policija poroča o porastu pogrešanih oseb z demenco.

Demenca je eden najhitreje rastočih zdravstvenih izzivov sodobnega sveta. Gre za sindrom, ki prizadene spomin, orientacijo, razmišljanje, presojo in sposobnost vsakdanjega funkcioniranja. Po podatkih evropskih organizacij danes z demenco živi 9 milijonov Evropejcev, do leta 2040 jih bo 14 milijonov, kar pomeni, da bo bolezen postala eden ključnih javnozdravstvenih izzivov starajoče se družbe.

V Sloveniji je uradno približno 47.000 bolnikov z demenco, v resnici pa jih je še več. Število hitro narašča, saj živimo dlje, demenca pa je pogostejša v poznejših letih. A kot opozarjajo strokovnjaki, demenca ni normalen del staranja – gre za bolezen, ki jo je treba prepoznati in obravnavati.

Štefanija L. Zlobec iz Spominčice opozarja: “V začetku je demenco zelo težko prepoznati … pomembno je, da jo prepoznamo, da vsi vemo o njej in da, ko se opazijo prvi znaki, takega človeka peljemo k zdravniku.”

Znaki demence

Omenila je prvih deset znakov demence, ki so postopna izguba spomina, težave pri govoru, osebnostne in vedenjske spremembe, upad intelektualnih sposobnosti, nezmožnost presoje in organizacije, težave pri vsakodnevnih opravilih ter iskanje, izgubljanje in prestavljanje stvari. Osebe z demenco imajo pogosto tudi težave pri krajevni in časovni orientaciji, nenehno ponavljajo ista vprašanja, pojavljajo se tudi spremembe čustvovanja in razpoloženja, zapirajo se vase in se izogibajo družbi.

Pomemben premik na področju zdravljenja

Eva Županič iz Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana je povedala, da bolniki težav pogosto ne opazijo sami, ampak jih opazijo njihovi svojci. Ko so težave napredujoče in vztrajne, je čas, da poiščejo zdravniško pomoč. Spregovorila  je tudi o novostih na področju zdravljenja.

Pomemben premik na področju zdravljenja

"Doslej smo bolnikom z Alzheimerjevo boleznijo oz. demenco lahko ponudili nekatera simptomatska zdravila, zdaj pa se je na tem področju zgodil pomemben premik. V Evropi so namreč že registrirana zdravila, ki vplivajo na sam biološki potek Alzheimerjeve bolezni. Pomembno je, da smo predvsem nevrologi usmerjeni v to, da z biološkimi označevalci demence dokažemo ta proces. To naredimo s pregledom možganske tekočine in tudi z nekaterimi funkcijskimi slikanji. Zgodnje prepoznavanje  je ključno, saj so ta zdravila učinkovita samo v zgodnji fazi Alzheimerjeve bolezni. Kljub temu da gre za pomemben zgodovinski premik, pa se moramo zavedati, da nova zdravila Alzheimerjeve bolezni ne ozdravijo, ampak upočasnijo njen potek." Odobritev novih zdravil za Alzheimerjevo bolezen lahko pričakujemo do konca leta tudi v Sloveniji. Foto: Profimedia skrb, ostareli starši, hči, mama, dom, babica, demenca, starejša ženska,

Polona Rus Prelog, vodja Geronto-psihiatričnega oddelka UKCL, poudarja, da bo novih zdravil deležnih le malo bolnikov, zato je nujno okrepiti celoten sistem zgodnjega odkrivanja demence. Na Univerzitetni psihiatrični kliniki so zato odprli ločeno čakalno vrsto in dodatne ambulante za zgodnjo diagnostiko.

Opozarja, da mora biti obravnava po postavitvi diagnoze celostna: od spremljanja napredovanja bolezni do podpore pri pridruženih boleznih, prehrani, funkcionalnem statusu in rehabilitaciji. Posebej izpostavlja sodelovanje z nevladnimi organizacijami, zlasti Spominčico, ki po njenem mnenju zagotavlja “izjemno dragoceno” podporo bolnikom in svojcem.

Pri preventivi poudarja pomen kardiovaskularnega zdravja, urejenega krvnega tlaka, sladkorja in holesterola, opuščanja kajenja, omejevanja alkohola, redne telesne dejavnosti ter skrbi za sluh in vid. Največ dokazov je za mediteranski oziroma MIND način prehranjevanja, medtem ko vitaminski dodatki brez dokazanega pomanjkanja po njenem ne preprečujejo demence.

 "Ljudje veliko kličejo, ker je to veliko upanje za vse"

Štefanija L. Zlobec je optimistična glede prihoda novih terapevtskih možnosti. Povedala je, da je v Avstriji, Nemčiji in Luxenburgu zdravilo že v uporabi, tudi v nekaterih drugih državah sveta, tudi v Sloveniji  pričakujemo, da bo novo zdravilo kmalu prišlo v uporabo. 

"Moram reči, da ljudje zelo kličejo, ker je to veliko upanje za vse, ki so že oboleli, za svojce in za vse tiste, ki še bodo zboleli. Velikokrat namreč slišimo, zakaj bi šel k zdravniku ali po diagnozo, če ni zdravila za demenco in se itak nič ne da narediti. Veliko se da narediti. Pomembno je, da oseba z demenco dobi diagnozo in ustrezno zdravljenje, svojci pa pomoč in podporo. Da dobijo čim več informacij, kako si organizirati življenje, to zelo pomaga tako za kakovost življenja oseb z demenco kot svojcev."

Sicer je Spominčica je osebam z demenco in njihovim svojcem tu na razpolago in v pomoč s številnimi programi. 

Mercedes Lorenčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje poudarja, da je obvladovanje demence mogoče le s povezovanjem različnih sektorjev, saj bolezen presega okvir zdravstvenega sistema. Na NIJZ zato pripravljajo nacionalno konferenco o demenci, ki bo 21. in 22. septembra in bo združila ključne deležnike.

Po njenih besedah je zgodnje prepoznavanje, diagnostika in pravočasno zdravljenje le prvi korak; enako pomembno je, da imajo bolniki in svojci dostop do podpore, informacij in usklajenega sistema pomoči. Lorenčič poudarja, da je za trajne spremembe nujno drugačno komuniciranje o demenci, zmanjševanje stigme ter opolnomočenje ljudi z znanjem.

Policija: izgubljenih oseb z demenco vse več

Damjan Miklič, višji kriminalistični inšpektor specialist, vodja Oddelka za krvne in seksualne delikte Uprave kriminalistične policije opozarja, da policija v zadnjih letih zaznava porast primerov pogrešanih starejših oseb z demenco. Pogosto že majhna sprememba rutine povzroči, da oseba zapusti dom ali se izgubi na poti, ki jo je poznala vse življenje. Takšne osebe so lahko prestrašene, zmedene in ne zaupajo ljudem, ki jim želijo pomagati.

Foto: Print screen

Zato policija svoje zaposlene dodatno izobražuje o ustreznem pristopu. V sodelovanju s Spominčico so pripravili izobraževalni video o izgubljanju in tavanju oseb z demenco, ki opozarja na ranljivost teh situacij in na nujnost hitre prijave.

Miklič poudarja, da ne obstaja nikakršen rok za prijavo pogrešane osebe – prijaviti je treba takoj, torej poklicati 113, saj zgodnje iskanje bistveno poveča možnosti za varno vrnitev.

Video o tem, kako ravnati z izgubljeno osebe z demenco je dostopen na YouTube kanalu Slovenska policija: https://www.youtube.com/watch?v=ap8UEJKE7v8.

dezurni@styria-media.si