Demenca je kronična napredujoča bolezen možganov. Kaže se z motnjami spomina, mišljenja, orientacije, prepoznavanja, razumevanja, računskih in učnih sposobnosti ter govorjenja, izražanja in presoje.
V starosti nad 65 let ima demenco že vsak peti človek, v starosti nad 80 let pa vsak tretji. V Sloveniji je obolelih verjetno že več kot 43 000, v Evropi 10 milijonov, na svetu pa že več kot 49 milijonov.
Število obolelih iz leta v leto narašča, do leta 2040 pa naj bi se v Evropi in ZDA celo podvojilo. Po podatkih Svetovne organizacije za Alzheimerjevo bolezen za osebe z demenco skrbi še trikrat toliko ljudi, navajajo pri Združenju Spominčica - Alzheimer Slovenija, ki je združenje za pomoč pri demenci, katerega cilj je zagotavljanje strokovne in učinkovite pomoči osebam z demenco, njihovim svojcem ter skrbnikom.
Slovenija se uvršča v sam svetovni vrh
Pričakovana življenjska doba v Sloveniji je visoka in smo dolgoživa družba. Po ocenah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) se Slovenija po številu oseb z demenco na 1.000 prebivalcev uvršča v sam vrh držav OECD. Leta 2011 naj bi se Slovenija, s 15 primeri demence na 1.000 prebivalcev, uvrščala na četrto mesto, takoj za Japonsko, Italijo in Nemčijo. Leta 2040 pa naj bi se z 32 primeri demence na 1.000 prebivalcev, uvrščala na drugo mesto takoj za Japonsko.
Alzheimerjeva bolezen
Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence in predstavlja med 60 do 80 odstotkov vseh primerov demence. "Pri Alzheimerjevi demenci gre za izgubo spomina, ki ovira vsakdanje življenje. Osebe se ne znajo več pravilno orientirati v času in prostoru. Pojavijo se težave pri načrtovanju ali reševanju problemov. Imajo težave pri opravljanju obveznosti v družini, v službi ali v prostem času, umikajo se z dela ali družabnih dejavnosti. Soočajo se s težavami pri razumevanju vizualnih podob in prostorski orientaciji. Na novo se pojavijo težave z besedami pri govoru ali pisanju. Ne najdejo več stvari in izgubijo sposobnosti, da bi se vrnili na mesto, kjer so to stvar odložili. Njihova presoja je vse slabša. Pojavijo se spremembe razpoloženja in osebnosti. Zaradi vsega navedenega je oseba vse bolj odvisna od pomoči drugih," pojasni Barbara Lovrečič z NIJZ.
Demenco mogoče preprečiti
Po njenem je demenco možno preprečiti. Prepoznanih je 14 spremenljivih dejavnikov tveganja: kot so visok krvni pritisk, poškodbe glave, kajenje, čezmerno uživanje alkohola, sladkorna bolezen, telesna neaktivnost, debelost, nizka izobrazba, izguba sluha in vida, depresija, slabi socialni odnosi, onesnažen zrak in visok holesterol. "Preprečevanje teh dejavnikov lahko zmanjša demence za do za do 45 odstotkov."
Strah in socialna izključenost
"Izsledki raziskav kažejo, da se osebe z demenco poleg splošne stigme soočajo še s strahom, socialnim izključevanjem in s samostigmo. Neformalni oskrbovalci oseb z demenco, ki so najpogosteje njihovi svojci, pa se soočajo s socialno izolacijo, slabo podporo in kulturološkimi prepričanji. Vse navedeno predstavlja prepreke na poti do ustrezne pomoči. Spodbujanje oseb z Alzheimerjevo boleznijo in drugimi demencami ter njihovih svojcev k postavljanju neposrednih vprašanj o simptomih, dejavnikih tveganja ali možnostih oskrbe lahko pripomore k zgodnjemu odkrivanju in boljši obravnavi," pove specialistka psihiatrije Mercedes Lovrečič na NIJZ.
Prevladuje stigma
Psihiatrinja pove, da dojemanje demence v Evropi oblikujejo stigma, kulturna prepričanja, vrzeli v znanju in sistemske ovire. V Evropi je po ocenah okrog osem milijonov ljudi z demenco, če upoštevamo, da za vsako osebo z demenco skrbijo tri osebe pomeni, da se okrog 24 milijonov oseb srečujejo s preprekami, ki jih povzroča stigma, zmotna prepričanja in stališča.
Največji delež ekonomskih stroškov bremeni bolnike in njihove svojce. Poleg finančnega bremena, bremena bolezni se soočajo s čustvenim bremenom in izgorevanjem. Okrog 40 odstotkov neformalnih oskrbovalcev se sooča s simptomi stresa in depresije.
Pomemben napredek pri zdravljenju in obvladovanju
Leta 2025 Alzheimerjeva bolezen in druge demence še niso popolnoma ozdravljive, vendar je bil dosežen pomemben napredek pri zdravljenju in obvladovanju. Na voljo so nova zdravila, poleg teh se za obvladovanje simptomov uporabljajo druga že obstoječa zdravila, navaja NIJZ.
Vzporedno z razvojem zdravil se kot del celostne oskrbe poudarjajo tudi nefarmakološki ukrepi, vključno s kognitivnim treningom, uravnoteženo prehrano in redno telesno dejavnostjo. "Oseba lahko živi dolgo, polno in dostojanstveno življenje, če ima dostop do učinkovite in potrebam prilagojene podpore, ki lahko izboljša njene preostale sposobnosti in podpira svojce."
Mednarodna organizacija za Alzheimerjevo bolezen je pripravila svetovno poročilo o Alzheimerjevi bolezni 2025, kjer je kot osrednjo temo poudarila, da je rehabilitacija sestavni del oskrbe bolnikov z demenco. "Tu ni mišljena le fizikalna rehabilitacija po padcih, poškodbah ali boleznih, temveč tudi kognitivna rehabilitacija, ki bi omogočala večjo samostojnost in neodvisnost osebe z demenco. Vlaganje v rehabilitacijo in podporo ni le etična dolžnost, temveč tudi strateška in trajnostna izbira za prihodnost," še navaja NIJZ.
dezurni@styria-media.si
To pa je čista jeba za okolico. Imam taščo s to diagnozo. Rabi 24ur popoln nadzor pomoč in nego. Zadnji opisan primer bolnika iz Kanade je opozorilo javnosti. Ko mi bo bolezen napredovala do te mere, da ne bom sposoben… ...prikaži večn govoriti sem pripravljen na evtanazijo..
Hehe, ja ni kaj, samo na vrhovih statistik nas najdemo, samo tabele so narobe obrnjene ali ostevilcene‼️ O ja, nas mocvirski „foglez“ bo sel v anale, ops, kanale sem mislil👃🏿🖕🏿😱☠️
Posebej je specifična za politike!