V nadaljevanju preberite:

• Zakaj je zmerna izpostavljenost soncu dovolj za tvorbo vitamina D.
• Kdaj je nujno dodajanje vitamina D in koliko ga priporočajo smernice.
• Pretirano sončenje ne poveča tvorjenja vitamina D, ampak škodi zdravju kože.

Vitamin D je v maščobi topen vitamin, ki ga pogosto imenujemo kar "sončni vitamin", saj ga telo pod vplivom sončne svetlobe lahko proizvaja samo. Njegova vloga je izjemno široka: uravnava ravni kalcija in fosforja, skrbi za zdravje kosti in zob, podpira delovanje imunskega sistema ter vpliva na živčno-mišične funkcije in izražanje številnih genov. Pri dojenčkih in malčkih je ključen za razvoj kosti in zob, pri otrocih preprečuje rahitis, pri odraslih pa prezgodnji pojav osteomalacije in osteoporoze.

Čeprav je vitamin D edini vitamin, ki ga človeško telo lahko v zadostni meri s pomočjo ultravijolične svetlobe biosintetizira samo, to ne pomeni, da je potrebna dolgotrajna izpostavljenost soncu. Nasprotno – že zmerna, kratkotrajna izpostavljenost je dovolj. Dnevne potrebe med pomladjo in jesenjo pokrijemo že s približno 15-minutnim sprehodom, če so soncu izpostavljene roke in obraz. 

Mit, da pretirano sončenje poveča tvorjenja vitamina D, ne drži

V javnosti pa je še vedno prisoten mit, da več časa, ko preživimo na soncu, več vitamina D bomo proizvedli. Dermatovenerologinja Laura Đorđević Betetto z UKC Ljubljana ta mit odločno zavrača.

"Ena od redkih pozitivnih učinkov sonca je tvorjenje vitamina D. Ampak napaka, ki jo ljudje delajo, je, da se cel dan na soncu pražijo na plaži zato, da dobijo zadosti vitamina D," pove. 

Ob tem pojasni, da je dovolj že kratka izpostavljenost: "Od pozne pomladi do zgodnje jeseni je dovolj, da dva do trikrat na teden izpostavljamo približno 10 do 15 odstotkov telesne površine – dlani, roke, obraz. To je popolnoma dovolj, da dobimo zadostno količino vitamina D Tisto prepričanje, da moramo biti cel dan na soncu, da proizvedemo dovolj vitamina D, ni," pravi.

Strokovnjakinja opozori na še manj znano dejstvo: "Bolj kot smo porjaveli, manj vitamina D bomo proizvajali. UV žarki še uničijo tisti vitamin D, ki se je že proizvedel. Torej je kontraproduktivno, če se dodatno izpostavljamo soncu."

Vitamin D pozimi

Tudi zaradi teh razširjenih zmot so slovenski strokovnjaki pred dobrim letom dni pripravili prve nacionalne smernice za uporabo vitamina D. Te jasno določajo, koliko vitamina D naj bi zaužile posamezne skupine prebivalstva.

Dokument je rezultat večletnih raziskav ter odziv na visoko prevalenco pomanjkanja vitamina D med prebivalci Slovenije, zlasti v zimskem času ter pri starejših odraslih in drugih ogroženih skupinah. 

Odrasli Slovenci naj v razširjenem zimskem času (od oktobra do aprila) dodajajo vitamin D3 v odmerku 800-1000 enot na dan, za tiste, ki se spopadajo debelostjo, pa je priporočen dvojni odmerek, od 1600 do 2000. Prebivalci, starejši od 65 let, naj dnevno prejmejo 1000-2000 enot, prebivalci v domovih za starejše in vsi tisti, ki med 10. in 16. uro pretežno bivajo v zaprtih prostorih, naj te odmerke prejemajo vse leto, še piše v smernicah. 

dezurni@styria-media.si