Ob tem Peter javnosti vedno znova kaže lastnosti, ki se nam zdijo simpatične: ob uspehih ostaja skromen, zna se pošaliti, ob porazih zna čestitati tekmecem, se v pravem trenutku zahvaliti navijačem ... Gre za vzornega športnika, na katerega smo lahko v Sloveniji še kako ponosni. In obenem smo lahko razočarani, ker je vsa Petrova veličina znana le manjšemu delu športnih navdušencev.
Več nogometnih sodnikov kot skakalcev
Smučarski skoki oziroma poleti so večje pozornosti deležni v peščici držav po vsem svetu, še to praktično le v Srednji in Severni Evropi. Pogojno je zraven še Japonska, vendar ko skakalci enkrat na leto pridejo v skoraj dvomlijonski Sapporo, tribune še zdaleč niso polne. Podobna zgodba je v Severni Ameriki, kjer so smučarski skoki, tako kot na vseh preostalih celinah, športna "eksotika". V to se lahko prepriča vsak, ki spremlja količino in obseg športnih objav na prepoznavnih medijskih znamkah kot so Reuters, AP, BBC ... Na ekipni tekmi v Planici (gre za svetovni pokal) je sodelovalo osem držav, kar je samo po sebi dovolj zgovorno. Tudi v Nemčiji je skokom v primerjavi z nogometom, rokometom, košarko in drugimi športi namenjeno precej manj prostora, podobno je na Poljskem.
Da so skakalci precej postranski del športne družine priča še nekaj dejstev: Peter Prevc je v zanj sanjski sezoni 2015/16, najboljši v zgodovini svetovnega pokala, z nagradami bruto zaslužil manj kot skoraj vsi slovenski nogometaši s svojimi pogodbami v Serie A.
Zgovorni so tudi podatki o številu tekmovalcev. V Sloveniji, kjer so smučarski skoki "nacionalni šport", je v vseh starostnih kategorijah manj kot 600 skakalcev. Za primerjavo: pri Nogometni zvezi Slovenije (NZS) ta številka znaša skoraj 40.000, le nekaj tisoč igralcev manj ima pod svojim okriljem Košarkarska zveza Slovenije. Samo NZS ima več kot tisoč sodnikov in več kot 1500
registriranih trenerjev z licenco.
Lahko bi našli še več primerjav, toda vse bi vodile do istega zaključka: v Sloveniji je smučarskim skokom posvečeno toliko pozornosti, kot nikjer drugje na svetu. Zdi se, da je pretekli teden celotna Slovenija govorila le o Petru Prevcu in kolegih (no, nekaj pozornosti je pobrala še neka Mirela iz Big Brotherja). Prevc se je glede na vse kamere in mikrofone usmerjene vanj morda res počutil kot v kakšnem resničnostnem šovu.
Svetišče pod Poncami
Športni psihologi vedo povedati, da je šport za marsikoga danes nadomestek religije, vrhunski športniki pa (pol)bogovi. Poistovetimo se z njihovimi vrednotami, želimo jih posnemati, jim izkazati spoštovanje in občudovanje. Da Slovenci v skakalcih vidimo vzor popolnega športnika je še nekaj drugih elementov: smo (delno) alpski narod, v bivši državi smo bili "skijaši", ko so se drugi narodi ukvarjali z drugimi športi, v skokih ima Slovenija kopico zmag, medalj, stopničk, legend ... Poleg tega je pri spremljanju skokov na delu še ena najbolj osnovnih človeških želja - letenje in s tem povezano obvladovanje prostora.
Vse to razlaga letošnjo kolektivno evforijo v Planici, katere glavni junak je bil velešampion Peter Prevc. V Planici se je zgodil pojav, ki ga športni navijači v večini držav doživljajo ob uspehih nogometne reprezentance. Gre za psihološki in sociološki fenomen, ki ga je težko opisati. Takšne enotnosti, kot jo je čutiti ob navijanju za skakalce v dolini pod Poncami, ni v podalpski državici zaznati praktično nikjer. Tudi ob uspehih Tine Maze ali Petre Majdič ni bilo moč opaziti takšnega zanosa kot v Planici.
Na žalost je možnost prenosa vse te podpore, enotnosti in optimizma na druga družbena področja zelo majhna, a šport nas vendarle lahko nauči marsikaj. V Planici je moč videti, da je slovenski narod sposoben pozdraviti uspešnost, da smo lahko ponosni na nekaj našega, tudi če se drugim to ne zdi tako pomembno, predvsem pa to, da je v ljudeh še dovolj pozitvne naravnanosti in veselja.
Ne sme nas zanesti
A vse skupaj nas, prav zaradi primerjave z ostalimi športi, ne sme zanesti. V Sloveniji imamo skoraj sto skakalnic, torej eno na šest skakalcev. Novi člani klubov imajo ob vadnini zagotovljeno opremo za treniranje, skakalne trenerje pa že sedaj izvažamo. Ob nedavnih uspehih več kot dovolj pogojev za uspešno nadaljevanje tradicije smučarskih skokov med Slovenci. Imamo z državnimi in evropskimi sredstvi zgrajen nordijski center, ki je med najboljšimi in najlepšimi na svetu.
NZS si je Brdu pri Kranju sama zgradila nogometni reprezentančni center, v ta namen je črpala lastna sredstva in se prijavljala na razpise krovnih mednarodnih organizacij. A v času gradnje je bilo iz tega razloga manj razpisov NZS za klube: za gradnjo igrišč, kupovanje opreme, šolanje trenerjev ... Lahko bi dejali, da je država, ki je na primer pomagala zgraditi tudi vrhunski gimnastični center, tako dala vedeti, da ji 40.000 nogometašev in njihove družine pomenijo manj kot nekaj sto skakalcev. Tudi to je posledica skakalne evforije.
Toda zaradi vseh čustvenih navezav med Planico in slovenskim narodom še zdaleč ne želim obsojati investicije v dolino pod Poncami, ki jo, tako kot (skoraj) vsako investicijo v šport, pozdravljam. Planica je simbol, je del nacionalne identitete. Morda prav zato, ker imamo Slovenci do skokov in poletov drugačen odnos kot ostali narodi. Ne smemo pa se slepiti, da bo ime Peter Prevc slavo Slovenije poneslo na vse konce sveta. Peter je vreden občudovanja, a ga na žalost pozna premalo ljudi.
Sam nisem navijač al pa navdušenec pri smučarskih skokih ..pa tud drugih športih ne. Samo moram pa rečt da sem pa zelo vesel da je končno množica Slovencev bila ponosna da so Slovenci. Ne v smislu superiornosti ampak enakovrednosti v… ...prikaži več unikatnosti v primerjavi z drugimi državami. Upam da bo to tud druge navdahnilo da bodo želeli čim več dobrega za Slovence, ne samo zase ampak predvsem za vse nas. Jz tud delam na tem da sem solidaren z drugimi, in si želim države kjer smo si med seboj prijatelji ne pa konkurenti ki hočejo za vsako malenkost nekoga dat v nič. Treba si je pomagat, samo tako bo Slovenija spet velika po srcu.
tiče v svetovnem merilu. Kljub vsemu... Na Petra smo pa ŠE KAKO LAHKO PONOSNI. Z močnimi razlogi!
Moram priznati, da me je ta komentar prijetno presenetil. Sam dokaj delim to mnenje. Na Petra Prevca smo upravičeno ponosni, fant je resnično iz testa za šampiona, vzgojen je lepo, obnašati se zna, kljub neverjetnim zmagam je skromen (to je… ...prikaži več za moje pojme ena najbolj pomembnih lastnosti šampionov - da ne dobijo višinske bolezni). Take rekorde in mejnike, ki jih je postavil, se mu lahko samo klanjamo... Po drugi strani pa, kot rečeno - smučarski skoki (ne slepimo se) niso po svetu popularen šport. Kot na primer, smo Mariborčani imeli svetovnega prvaka, pa ne vem, kakšnega šampiona Tomaža Barado, ki je - da spet ne bo pomote - bil vrhunski športnik, The Matchine, popularen pač v Mariboru in poznali so ga pač v tistih državah, kjer Taekwondo nekaj pomeni (Koreji recimo). Nikoli pa njegova popularnost ni dosegala na primer Zlatka Zahovića. Slovenci smo pač majhni, glede na ime države nas ne more tudi ne čuditi, da nas zamenjujejo s Slovaki. Smo fenomen, kar se športa