Hojs: S spremembami v vojski ne gre hiteti

Hojs je poudaril, da težko reče, da obrambnega področja ne pozna. Kot član uprave Darsa med letoma 2006 in 2010 je bil namreč zadolžen za področje zaščite in reševanja, tako da je vsaj s civilnim delom obrambnega ministrstva konkretneje sodeloval, je pojasnil.

Sicer pa je Hojs prepričan, da je obramba tisti del slovenske nacionalne identitete, ki se je od leta 1991 pokazala kot najbolj povezovalna. Na tem področju je po njegovih besedah vedno mogoče najti večji ali manjši konsenz med vsemi političnimi strankami.

Zato Hojs zagovarja stališče, da v vojski s spremembami ne gre hiteti, ampak je treba vsako spremembo temeljito premisliti, narediti študije in doseči čim večji konsenz.

Varčevanje na varnosti nesprejemljivo

Hojs se je osredotočil tudi na finančne razmere in varčevanje. Kot je dejal, smo v položaju, ko bo tudi obrambno področje podvrženo zahtevam po varčevanju. Zdi pa se mu nesprejemljivo, da bi varčevali na varnosti in usposobljenosti vojakov ali na njihovih dohodkih. Izpostavil je, da gre skoraj 62 odstotkov obrambnega proračuna za plače, Natova priporočila pa so nekje med 50 in 55 odstotki.

Možnost varčevanja Hojs vidi pri nabavah, saj se da s spremenjenimi in bolj odprtimi razpisnimi pogoji marsikaj prihraniti. Naslednja možnost varčevanja je po njegovih besedah postopno vzpostavljanje večjega števila pripadnikov rezerve, "ki smo jih v zadnjih letih znižali na minimum".

Razmislek glede že obstoječih programov

Omenil je tudi razmislek o smiselnosti nekaterih že obstoječih programov. Dejal je, da je nekaj opreme dokaj zastarele, denimo tanki goseničarji, zato se po njegovem mnenju postavlja vprašanje, ali je smiselno, da te enote še vzdržujemo v sedanji obliki. Podobno se je vprašal tudi glede pilatusov, kjer da bo treba pregledati njihovo stroškovno učinkovitost.

Glede sodelovanja v mednarodnih misijah je Hojs pohvalil strategijo, ki jo je sprejela odhajajoča vlada. Prav je, da v teh misijah sodelujemo, je dejal Hojs, vendar bi morali v okviru zavezništva izpogajati geostrateško pomembnejše misije.

Pomanjkljiva je še vedno tudi civilna udeležba na teh misijah, denimo sodelovanje inženirjev, zdravnikov in agronomov, ki so predhodniki nekega morebitnega gospodarskega sodelovanja.