S projektom Svetovna kuhinja po slovensko - Skuhna želijo v zavodih Global in Voluntariat omogočiti migrantom dostop do usposabljanja in zaposlovanja, hkrati pa tudi spodbuditi socialne interakcije med njimi in slovenskim prebivalstvom. V okviru projekta pripravljajo kulinarične delavnice, tabore in medkulturni catering.
Omenjeni projekt socialnega podjetništva sta zavoda Global in Voluntariat razvila skupaj z migranti, ki živijo v Sloveniji. Kot je dejala vodja projekta Teja Kuk iz zavoda Global, bodo najprej pripravili izobraževanje za migrante, prihodnje leto septembra pa načrtujejo zaposlitev migrantov.
Delavnice bodo vodili migranti
V okviru projekta bodo po njenih besedah ponujali delavnice afriške, azijske, južnoameriške in srednjeameriške kuhinje. Tečajniki pa se bodo lahko na delavnicah, ki jih bodo vodili migranti, poleg priprave jedi naučili tudi kaj o kulturi dežele, iz katere migrant prihaja.
Za junij prihodnje leto načrtujejo tudi medkulturni kulinarični tabor, ki ga bodo ponovili tudi prihodnja leta. Ponujajo pa tudi medkulturni catering, v okviru katerega na željo naročnika poleg hrane pripravijo tudi glasbeno-plesni ali drugačen kulturni program, pojasnjuje Kukova. Ob tem je omenila tudi željo, da bi v letih 2014 in 2015 pripravili televizijsko oddajo, v kateri bi migranti, ki živijo v Sloveniji, predstavljali recepte in tudi kulturo.
Vrednost projekta, ki se sofinancira iz evropskih socialnih skladov, je dobrih 312.000 evrov. V izobraževanje bodo vključili vsaj sedem migrantov, zaposlili pa bodo minimalno štiri. Subvencijo so prejeli za obdobje od oktobra 2012 do julija 2015, želijo pa si, da se projekt ohrani in nadgradi tudi v prihodnje.
"Odnos Slovencev se je izboljšal“
Max Zimani iz Zavoda Global, ki je tudi sam migrant, je na vprašanje, kakšen je odnos Slovencev do migrantov, odgovoril, da je čutiti neko izboljšanje. Kot pravi, je naletel na situacije, ko je bil ta odnos zelo negativen, a je na določenih področij sedaj bolje. Opaža, da je sedaj precej akterjev, ki opozarjajo vlado na to, kakšno integracijsko politiko naj bi vodili, je dejal. Obenem pa opozoril, da ima veliko migrantov še vedno nekaj slabših izkušenj.
Glede odnosa Slovencev do tuje prehrane pa Zimani pravi, da je nad odzivom presenečen, saj je zaznati veliko naklonjenosti. Nad omenjenim projektom so po njegovih besedah navdušene tako mlajše kot starejše generacije. Ob tem pojasnjuje, da se v Sloveniji še ne dobi vseh sestavin, ki jih potrebujejo za pripravo hrane, zato kdaj gredo tudi v sosednje države. Sicer pa se skušajo pri pripravi hrane čim bolj prilagoditi in uporabljati sestavine, ki jih najdemo tudi pri nas, je dejal.
