"Ključno vodilo varne rabe interneta je, da smo dobro obveščeni, saj večina
spletnih tveganj izhaja iz preprostega dejstva, da smo na spletu manj pazljivi, kot bi bili v realnem življenju. Pozabljamo, da imamo opravka z neznanci, ljudmi, ki jih ne vidimo, in z izdelki oziroma s storitvami, ki jih ne moremo preveriti v živo," je za zurnal24.si pojasnila Jasmina Mešić iz podjetja Arnes Si-Cert (Slovenski center za posredovanje pri omrežnih incidentih).
1. NE NASEDAJ PRAVLJICAM – Izogibaj se nakupu storitev ali izdelkov, ki jih neznani ali ponudniki dvomljivega slovesa ponujajo po neverjetnih cenah.
2. VEDI, S KOM IMAŠ OPRAVKA – Pred namestitvijo programske opreme, nakupom izdelka ali posredovanjem osebnih podatkov se vedno skrbno pozanimaj, komu nameravaš zaupati svoje podatke oziroma denar.
3. NE IZPOSTAVLJAJ SE – Nikoli ne uporabljaj javnih računalnikov za dostop do družabnih omrežij, spletnega bančništva ali drugih spletnih mest, kjer se moraš izkazati z uporabniškim imenom in geslom.
4. PODROBNOSTI ZADRŽI ZASE – Osebnih in bančnih podatkov ne pošiljaj prek spleta, preden natančno ne preveriš identitete tistega, ki te prosi za te podatke.
5. ZAŠČITI RAČUNALNIK – Namesti požarni zid in protivirusni program, vse potrebne popravke svojega operacijskega sistema in najnovejšo verzijo spletnega brskalnika.
6. PAZI NA GESLA – Izberi geslo, ki ga ni lahko uganiti, in ne uporabljaj enega gesla za vse uporabniške račune. Nikomur ne zaupaj svojega gesla in ga ne shranjuj v bližini svojega računalnika.
Čudežnega programa, ki bi nas stoodstotno zavaroval pred različnimi vrstami tveganj na internetu, žal ni, lahko pa za varno uporabo poskrbimo na več načinov, svetuje Mešićeva.
"Pomembno je, da imamo nameščen požarni zid, antivirusni program, da redno posodabljamo programsko opremo in nameščamo popravke operacijskega sistema. Hkrati pa je veliko odvisno tudi od našega vedenja na spletu – ne razkrivajmo svojih osebnih podatkov, dobro se pozanimajmo pred nakupi v spletnih trgovinah. Pri uporabi javnih računalnikov (knjižnice, cyber cafe) ne dostopajmo do družabnih omrežij, spletnega bančništva ali drugih spletnih mest, kjer je potreben vpis z uporabniškim imenom in geslom. Še posebno pazljivo pa ravnajmo z našimi gesli, varujmo jih kot zobno ščetko – ne posojajmo jih in jih redno menjajmo!"
Razširjeni virusi
Leta 2010 je po podatkih Eurostata, Evropskega statističnega urada, tretjina internetnih uporabnikov v EU poročala o okužbi računalnika z virusom. Največ virusov, 58 odstotkov, je v Bolgariji, najmanj računalniških virusov pa so imeli v Avstriji, 14 odstotkov.
Poleg Bolgarije imajo visok odstotek računalniških virusov uporabniki na Malti (50 odstotkov) in na Slovaškem (47 odstotkov). Najmanj so jih imeli uporabniki na Irskem (15 odstotkov), na Finskem (20 odstotkov) in v Nemčiji (22 odstotkov).
Porast spletnih goljufij
Na Si-Certu beležijo rast klicev in prijav omrežnih incidentov prek elektronske pošte. Leta 2009 so opazili 20-odstotni porast spletnih goljufij, ob približno enakem padcu "klasičnih" incidentov – vdorov in okužb računalnikov. Za leto 2010 je v samem vrhu statistike vrst incidentov svetovanje, kar kaže, da uporabniki vedno bolj prepoznavajo vdore in spletne goljufije in iščejo informacije, kako se zavarovati. Najpogostejša tveganja, ki so jim izpostavljeni uporabniki, so kraja gesel (največkrat gre za ponudnike brezplačnih elektronskih predalov), spletne goljufije (npr. Nigerijske prevare) ter phishing prevare.
V zadnjem letu je bilo po podatkih Eurostata štiri odstotke internetnih uporabnikov žrtev zlorab osebnih podatkov. Pri tem sta znova v ospredju Bolgarija in Španija s sedmimi odstotki, sledita Italija in Nizozemska s šestimi odstotki. V enakem obdobju je tri odstotke uporabnikov spleta utrpelo finančne izgube zaradi spletnega kriminala.
Nezakonite in nasilne vsebine, zloraba podatkov
Da je človek kljub vsej tehnološki premetenosti in zaščitnim ukrepom še vedno najšibkejši člen in da je le ozaveščeni uporabnik tudi zaščiten, pa je ob mednarodnem dnevu varne rabe interneta opozoril Tilen Dominko, ki z ekipo projekta Varni internet širi koristne nasvete in znanja za varno uporabo interneta med otroki, mladostniki, starši in učitelji. V šolskem letu 2009/2010 so sodelovali z 18 šolami, v letu 2010/2011 sodelujejo že z 42 šolami v Sloveniji.
"Nevarnosti, ki jih nove tehnologije predstavljajo za otroke in mladostnike, niso povezane le z virusi in neželeno elektronsko pošto. Povezane so tudi s potencialno škodljivimi in nelegalnimi vsebinami, kakršne so na primer otroška pornografija, sovražni govor, nasilne vsebine, zloraba osebnih podatkov in bančnih kartic. Zanemariti ne gre niti posledic pretirane rabe interneta. Nekateri uporabniki spleta, predvsem mladostniki, vsak dan na internetu preživijo ure in ure, kar lahko vodi v zasvojenost. Prav tako je treba mladostnike seznaniti z internetnim bontonom ter jih spodbujati k odgovorni in premišljeni rabi spletnih klepetalnic, socialnih omrežij, drugih skupnosti, forumov in mobilnih telefonov. Ozaveščanje naj ne ustvarja strahu pred internetom, temveč prav nasprotno, njegovo uporabo naj spodbuja," pravi Dominko.
Nadzor nad spletnimi vsebinami
Po podatkih Eurostata je 14 odstotkov posameznikov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu z otroki, imelo nadzor nad spletnimi vsebinami, ki jih uporabljajo otroci, ali pa so imeli zaščiteno programsko opremo. Tu sta v ospredju Luksemburg in Slovenija s 25 odstotki. Pet odstotkov uporabnikov pa je povedalo, da so njihovi otroci imeli dostop do neprimernih vsebin ali so se srečali s potencialno nevarnimi osebami na spletu. Teh je bilo največ v Italiji (11 odstotkov) in Latviji (9 odstotkov).
Mešićeva je še pojasnila, da tudi sami kot partnerji projekta Safe-Si sodelujejo na predavanjih in delavnicah za starše, kjer opažajo, da se zavedanje o tem, kako otroke vzgajati v varno rabo omrežja, povečuje.
"Zagotovo pa nekaterih staršev s svojimi predavanji ne dosežemo in morda so ravno ti tisti, ki najbolj potrebujejo nasvete. V splošnem pa staršem svetujemo, naj do okoli 13. leta otroci uporabljajo družinski računalnik v dnevni sobi in naj po možnosti starši račune plačujejo z drugega računalnika, recimo prenosnika enega od staršev. Starši naj tudi na družinskem računalniku ohranijo administratorske pravice in naj vztrajajo, kljub pritiskom otrok, češ da ne morejo namestiti tega ali onega programa oziroma igrice." Staršem so lahko v veliko pomoč tudi nasveti na spletni strani www.safe.si.
