Slovenija
47 ogledov

Pri Benetkah izkopali 'vampirja'

Lobanja ženske, ki so jo imeli za krvosesinjo in ji v ustno votlino porinili kam Žurnal24 main
Italijanski arheologi so pri Benetkah izkopali okostje ženske, ki so ji po smrti med čeljusti potisnili kamen. "To je dokaz nekoč razširjene vere v vampirje," pravi arheolog Matteo Borrini.

Konec 16. stoletja je na beneškem območju divjala kuga in smrt je kosila kot za stavo. Grobarji so izkopavali stara množična grobišča, da bi v njih položili trupla žrtev bolezni. Ko so na novo odprli grobišče na otoku Lazzaretto Nuovo v bližini Benetk, so naleteli na grozljivo najdbo. Šlo je za truplo ženske, v celoti zavito v mrtvaški prt in zelo smrdečo. Pri ustni odprtini je je bil prt razjeden, vidna je bila krvava sled.

Kadar so v tistih časih naleteli na takšno najdbo, niso niti za hip podvomili, da gre za vampirja, ki tudi po smrti telesa ostane talec svoje želje po krvi. Zato so v usta preminule ženske potisnili kamen, da bi "vampirka" končno nehala "sesati kri". Da bi neumrljiva končno umrla.

Dobrih štiristo let kasneje so okostje ženske s kamnom, potisnjenim med čeljusti, odkrili arheologi. "Okostje je prvi dokaz eksorcizma vampirjev. V tistih časih, ko še niso vedeli za bakterije, je bila vera v krvosese zelo močna," je odkritje komentiral firenški arheolog in antropolog Matteo Borrini.

Kako je nastal mit o krvosesih
"Okostje pripada ženski, ki je leta 1576 v starosti 60 let umrla za kugo. Kamen so ji v usta vtaknili šele veliko kasneje," dodaja Borrini. Po njegovih besedah srednjeveški dokumenti pričajo o tem, da se je vera v vampirje porodila ob pretresljivih pogledih na razkrajajoča se trupla. "Ko so med epidemijami kuge odpirali stara grobišča, so pogosto naleteli na nabuhla trupla z okrvavljenimi usti. Poleg tega je imel mrtvaški prt na območju obraza luknjo. Osupli ljudje so v tem videli krvosesa, ne pa naravni proces razkrajanja," razlaga Borrini.

Ljudje tistega časa namreč niso vedeli, da je napihnjenost trupla posledica delovanja telesnih plinov, okrvavljena usta posledica krvi, ki jo proti ustom potisnejo razkrajoči se telesni organi, luknja v prtu pa posledica delovanja ustnih bakterij.

Vampirji nekoč in danes
"V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki so ga razširili popularni romani, po starem izročilu vampirja ne moreš ubiti zgolj tako, da mu potisneš kol skozi srce. Treba mu je še vtakniti kamen v usta, da umre od lakote," še izpostavlja Borrini in razbije še en mit: "Vampirji so postali elegantni aristokrati šele z Bramom Stokerjem. Pred tem so jih videli kot razkrajajoča se trupla."

Komentarjev 1
  • nostradamus 11:26 16.marec 2013.

    v sloveniji imamo cel kup vampirjev ki nam pijejo kri le imenujemo jih drugace - politiki