„Gre za več dejavnikov. Z ostrimi ukrepi smo začeli, ko je bilo virusa v populaciji veliko, zato traja dlje časa, da se učinki začnejo poznati. Dejstvo je tudi, da je virus prisoten v vseh aspektih našega življenja, širi se znotraj družin, prek različnih druženj, nato pa se širi v službeno okolje. V službi se ljudje dobro obnašamo, ko gre za delo, slabo pa, ko gre za socialne stike ob kavicah, malicah. Takrat pozabimo na maske in fizično distanco,“ je pojasnila Logarjeva.
Pojasnila je še, da je na intenzivnih oddelkih ljubljanskega UKC položaj malenkost boljši, kot je bil prejšnji teden, da v tem trenutku še lahko sprejmemo nove bolnike: „Zdaj je večji pritisk na navadne bolnišnične postelje. Ampak kot smo že večkrat poudarili, niso problem postelje, pač pa kader, ki bo za bolnike na teh posteljah poskrbel.“
Nad testiranjem celotne populacije ni bila najbolj navdušena. „Če testiramo enkratno, dobimo podatke na določen dan. To pa ne pomeni, da se okužba ne bo razvila čez dan ali dva. Nekaj ljudi bi seveda tako umaknili iz populacije, ne bi pa mogli čisto vseh, ki bi lahko predstavljali vir okužbe,“ je še povedala in dodala, da so izjemno pomembni predvsem vsi ukrepi: fizična distanca, nošnja mask, razkuževanje.
dezurni@zurnal24.si
A je na Švedskem še kaj preživelih? Glede na ukrepe pri nas in pri njih, bi morala trupla ležati vse v prek. Je pa tudi razlika, da tam ni na oblasti nacizem.
nasilje z vasimi kaznimi se vam vraca
krula debilna, na silo se odgovori s silo in to je rezultat represije in teroriziranja vladajočih fašistkov. kdo se drži ukrepov? skoraj nihče ker s tem kljubuje vašemu nasilju in to je rezultat, bumbarji neandertalski. škoda, da ste hodili v šolo