Največji genocidi

Opisani so nekateri največji genocidi pokolumbijske dobe, mnogi so ostali pozabljeni v času.

Ameriška celina
Od leta 1490, ko je Krištof Kolumb prvič stopil na ameriška tla, se je število staroselcev drastično zmanjšalo. Mnenja znanstvenikov o obsegu genocida so različna, saj ocene o številu prebivalstva na ameriški celini v predkolumbijski dobi nihajo med 8,4 in 112,5 milijona, takšne razprave pa imajo pogosto ideološko ozadje. V Braziliji naj bi sicer število Indijancev padlo s predkolumbijskih treh milijonov na le 300.000 v našem času. Nekateri strokovnjaki menijo, da so prebivalstvo zdesetkale bolezni, ki so jih prinesli Evropejci in afriški sužnji. Tako naj bi bilo po nekaterih ocenah kar od 90 do 95 odstotkov žrtev zaradi bolezni starega sveta, kot so bile črne koze ali ošpice. Mnogi zgodovinarji sicer ne zanikajo ogromnega števila žrtev, ki so padle od belske roke, vendar menijo, da genocid ni bil namen kolonizacije, medtem ko so nekateri prepričani, da je šlo za največji genocid v zgodovini človeštva.

Tasmanija – črna vojna
Črna vojna je bil spor med britanskimi kolonialisti in domačini s Tasmanije na začetku 19. stoletja. Konflikt je skoraj povsem izbrisal prvobitne prebivalce, katerih število je padlo z 8000 (1803) na okoli 300 (1833). Upad prebivalstva so tudi v tem primeru nekateri v veliki meri pripisali novim boleznim, proti katerim domačini niso bili odporni, ali pa brezobzirnim, vendar "nesistematičnim" akcijam kolonialistov.

Kitajska
Sredi 19. stoletja so se kitajski muslimani in ljudstvo Miao uprli dinastiji Qing. Med dunganskim uporom (1862–1877), ki je imel značaj religioznega konflikta, in panthaysko separatistično vstajo (1856–1873) je dinastija krvavo zatrla nemire, v katerih je bilo ubitih do deset milijonov ljudi.

Filipini
Med filipinsko-ameriškim konfliktom (1899–1913) je bilo ubitih več kot milijon Filipincev.

Darfurski konflikt je neposredno zahteval že 90.000 žrtev. © AFP

Nemška jugozahodna Afrika (današnja Namibija)
Med letoma 1904 in 1907 je bilo iztrebljenih 80 odstotkov ljudstva Herero in polovica ljudstva Nama. Ljudstvo Herero je bilo prvo v 20. stoletju, ki je bilo izpostavljeno genocidu. Brutalno politiko je vodil nemški general Lothar von Troha, Whitakerjevo poročilo ZN iz leta 1985 pa je kalvarijo označilo za prvi državno organizirani genocid.

Krompirjeva lakota (Irska)
V letih zloglasne irske lakote je Irska pridelala dovolj hrane in volne, da bi nahranila in oblekla ne le njenih devet milijonov prebivalcev, ampak še dvakrat več. V tem pogledu je bila lakota povzročena umetno, z odločitvijo britanske vlade, da ne prepove izvoza hrane. ''Vsemogočni je poslal pomanjkanje krompirja, Angleži pa so povzročili lakoto,'' so menili Irci. Irska je namreč v tistem obdobju hrano celo izvažala, njeno prebivalstvo pa je zaradi lakote in izseljevanja padlo z devetih na štiri milijone. Nekateri trdijo, da ni šlo za dobeseden genocid, ampak kratkovidno politiko, ki je imela učinek genocida.

Armenski genocid
Med letoma 1915 in 1923 so za časa Otomanskega imperija Turki deportirali dva milijona Armencev, od katerih jih je 1,5 milijona umrlo, preostale pa so razselili.

Ob koncu prve svetovne vojne je prišlo tudi do turškega pogroma nad Sirijci, število žrtev ocenjujejo na 275.000. Med prvo svetovno vojno in po njenem koncu je v masakrih v Anatoliji umrlo med 300.000 in 360.000 Grkov.

Sanitarije v Auschwitzu © AFP

Sovjetska zveza - narodom zaplenili celotno žetev
V zgodnjih 20. letih 20. stoletja so med rusko državljansko vojno boljševiki uprizorili genocid nad donskimi kozaki. Od trimilijonske populacije jih je umrlo med 300.000 in 500.000. V 30. letih je Ukrajino, Kazahstan in nekatere druge predele prizadela lakota, ki je imela še posebej tragične razsežnosti, saj so leta 1933 oblasti zaplenile celotno žetev, zaradi česar je umrlo med 2,6 in 3,5 milijona Ukrajincev ter od 1,3 do 1,5 milijona Kazahstancev.

Ustaški pokoli (Hrvaška)
Ustaši so za časa Nezavisne države Hrvatske (NDH) v taboriščih pobijali Jude, Rome, hrvaške antifašiste in še posebej Srbe. Samo v Jasenovcu je po različnih ocenah umrlo med 56.000 in 600.000 ujetnikov.

Nacistična Nemčija in okupirana Evropa
Med drugo svetovno vojno so nacisti sistematično izvajali holokavst. V getih, uničevalnih in delovnih taboriščih je za posledicami genocida umrlo 10,5 milijona Slovanov, okoli pet milijonov Judov, 258.000 Romov in 220.000 homoseksualcev.

Avstralija 1900-1969
Med letoma 1900 in 1970 je bilo od 20.000 do 25.000 aboriginskih otrok ločenih od staršev, zaradi česar so se avstralske oblasti pred kratkim opravičile aboriginom.

Lobanje žrtev Rdečih Kmerov © AFP

Burundi 1972 in 1993
Od razglasitve neodvisnosti leta 1962 sta bila v državi dva genocida. Leta 1972 so se nad Hutujci znesli Tutsiji (število mrtvih v treh mesecih niha med 50.000 in 100.000, več kot pol milijona jih je pobegnilo v Zaire, Ruando in Tanzanijo), leta 1993 pa nad Tutsiji nekdanje žrtve. Ubitih je bilo 400.000 Tutsijev.

Očala prinašala smrt ( Ekvatorialna Gvineja )
Francisco Macias Nguema je bil prvi predsednik Ekvatorialne Gvineje od leta 1968 do 1979. Med njegovo vladavino so državo imenovali afriški Auschwitz, smrt ali izgnanstvo pa je prinesla tretjini celotne populacije. Zaradi nelagodja, ki ga je čutil ob izobražencih, je dal ubiti vsakega, ki je nosil očala.

Krvavo obdobje Rdečih Kmerov (Kambodža)
Rdeči Kmeri, ki jih je vodil Pol Pot, so med 1975 in 1979 ubili 1,7 milijona ljudi, predvsem pripadnikov ideološko sumljivih skupin in etničnih manjšin (Vietnamcev, Kitajcev, Tajcev), nekdanje vladne vojake, budistične menihe, sekularne intelektualce, državne uradnike ...

Ruanda
Leta 1994 so Hutujci v sto dneh pobili 937.000 Tutsijev in zmernih Hutujcev. Genocid je po "učinkovitosti" presegel vse dosedanje. Trupla so ležala vsepovsod, po ulicah in domovih, večina žrtev je bila ubita z mačeto.

Srebrenica
V Srebrenici v BiH se je zgodil najhujši pokol po drugi svetovni vojni. Žrtev je bilo več kot osem tisoč.

Darfur (Sudan)
V Sudanu poteka konflikt med oboroženimi skupinami iz zahodne sudanske regije Darfur, ki so želele večjo avtonomijo, in sudansko vlado, ki se je odzvala z oborožitvijo lokalne milice džandžavidi. Od leta 2003 je bilo ubitih več kot 90.000 ljudi, še 200.000 ljudi pa naj bi umrlo zaradi drugih razlogov, povezanih s konfliktom. Več kot 2,3 milijona ljudi je moralo zapustiti svoje domove.