Svet
13 ogledov

Poslanci o varnostnih tveganjih v Sloveniji

Begunci na vlaku EPA
Slovenija mora spremeniti politike na varnostnem območju, policija in vojska potrebujeta več denarja, begunska kriza bo trajala vsaj štiri leta, opozarjajo poslanci opozicije. Slišati je tudi pozive po spremembi zakonodaje, ki bi dovolila napotitev vojske na mejo zaradi begunske krize ter zahteve po odstopu notranje ministrice.

Poslanci so zaključili z za javnost zaprtim delom izredne seje, na katerem so razpravljali o poročilu komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb o varnostnih vidikih begunske krize in ilegalnih migracij, zaradi katerih bi, kot meni komisija, država morala spremeniti varnostno politiko in zagotoviti več sredstev za delovanje varnostnih organov. Izredna seja, ki sta jo zahtevali NSi in SDS, so nato za javnost odprli.

Slovenija 09.01.2013 Matej Tonin, seja izvrsilnega odbora NSi, na kateri so obra | Avtor: Saša Despot Saša Despot
"Po podatkih obveščevalnih služb na severu Afrike čaka 11 milijonov posameznikov, ki želijo v Evropo, pet milijonov takih je na Bližnjem vzhodu," je opozoril Matej Tonin iz NSi. "Slovenija se mora na to pripraviti!"

Begunska kriza lahko traja štiri leta

"Begunska kriza lahko traja traja štiri leta, nekateri menimo, da celo več," pravi Karl Erjavec, vodja koordinacijske skupine. "EU, ko gre za krize, nima ustreznih mehanizmov," ugotavlja Erjavec, ki poudarja, da mora Slovenija zagotoviti finančna sredstva ter prav tako ustrezne začasne bivalne pogoje za begunce pred prihodom zime.

"Prvi val je bil šele začetek, niti uvertura"

Po podatkih Branka Grimsa, predsednika komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, bo naslednji val beguncev veliko večji, na poti proti Evropi naj bi bilo pol milijona ljudi, hkrati pa se je treba zavedati, poudarja Grims,  da je Slovenijo v veliki meri razbremenila Madžarska, ki ni zaprla meja s Hrvaško.

"Prenehati je treba biti naiven ter dosledno izvajati vse predpise tako na ravni EU kot Slovenije," opozarja Grims, ki je prepričan, da je schengenski režim padel. "Bolj, kot se bodo države zapirale, bolj bo Slovenija v drugi situaciji,"  še dodaja Grims, ki poudarja, da se težnje postavljanja meja znotraj EU večajo.

"Vprašanje varnosti te države je preveliko, da se z njim zajebavate"

Slovenija 07.02.12, DZ, predstavitev kandidata za ministra, Vinko Gorenak, foto: | Avtor: Žurnal24 main Žurnal24 main
Poslanec SDS Vinko Gorenak je prepričan, da notranja ministrica v razmerah ni kos nalogi, zato jo poziva k odstopu. "Ljudi ob meji je strah, pričakujem vas na televiziji trikrat na dan, po sistemu Jelka Kacina," Gorenak očita ministrici, da ob prvem valu beguncev ni pomirila javnosti, prepričan je, da bosta tako Nemčija kot Avstrija na dan x mejo zaprli. Na to mora biti Slovenija pripravljena in zavarovati južno mejo, pravi Gorenak in zahteva, da se pripravi ustrezna zakonodaja za aktiviranje vojske. "Vojska mora varovat mejo, ne malce kuhat."

"Vem, zakaj je ministrstvo stagniralo, ko ste ga vodili vi"

"Če ocenjujete moje delovanje po mojih nastopih na TV, potem mi je res jasno zakaj je policija tako stagnirala, ko ste bili minister, " notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar odgovarja Gorenaku. Očita mu, da ne loči političnega in operativnega vodenja. Ministrica ocenjuje tudi, da "smo zamudili trenutek, da bi migracije predstavili ljudem, saj so migracije sodobno dejstvo, ki jih nobena sila na meji ne bo ustavila." Gorenaku je dejala še, da strah med ljudmi razpihuje prav on, tudi z današnjim nastopom, "ko ste načrtno ustvarjali izredne razmere, ki jih v Sloveniji ni".

Brglez: Pozivi k pretirani militarizaciji so protiustavni

"Klici po večji militarizaciji so kontradiktorni, so namreč v nasprotovanju s slovensko ustavo," opozarja Milan Brglez SMC. Ustava namreč uporabo vojske predvideva v primeru samoobrambe. "Klicanje po pretirani militarizaciji je zelo problematično, nastopa proti fundamentom, ki smo so jih postavili sami z zelo širokim konsenzom," poudarja Brglez.

O krizi danes vrh EU

Po dogovoru o premestitvi 120.000 beguncev pa danes o perečih vprašanjih o begunski krizi danes razpravljajo tudi voditelji članic EU v Bruslju. Zaščita zunanje meje, finančna pomoč Turčiji, od koder prihajajo begunci zaradi slabih razmer v Unijo, luknjičasta registracija prebežnikov - to je le nekaj teh vprašanj.

Nadzor meje v Grčiji

V ospredju pozornosti bo po pričakovanjih Grčija, ki je za begunce glavna točka vstopa v EU in od koder zaradi nedelujočega sistema registracije prebežnikov ti v nasprotju z evropskimi pravili množično odhajajo naprej v druge članice unije.

Ena od možnosti je pomoč Grčiji pri nadzoru meje s Turčijo s silami za hitro odzivanje v okviru evropske agencije za zunanje meje Frontex. To možnost je Grčija že uporabila leta 2010, prav tako za okrepitev nadzora meje s Turčijo.

Finančna pomoč Turčiji

Poudarek bo tudi na vprašanju finančne pomoči Turčiji, od koder prihajajo begunci v unijo zaradi slabih razmer v taboriščih, državam Zahodnega Balkana, ki se soočajo z begunsko krizo zaradi nedelujočega sistema v uniji, ter sosedam Sirije, zlasti Libanonu in Jordaniji.
Komisar za evropsko sosedsko politiko Johannes Hahn je pred dnevi ocenil, da bi lahko pomoč Turčiji pri soočanju z begunsko krizo okrepili na milijardo evrov, ter ostro okrcal članice, ker ne prispevajo več denarja za pomoč tretjim državam.

Begunski val se je v zadnjih dneh umiril

Begunski val, ki je konec prejšnjega tedna zajel Slovenijo, se je sicer v zadnjih dveh dneh precej umiril, saj čez mejo tu in tam pride le še kakšen posameznik. Posledično so se izpraznili tudi vsi nastanitveni centri, ki jih je Slovenija vzpostavila za migrante. A slednje bi lahko bilo le začasno zatišje, saj se val migrantov na meji med Srbijo in Hrvaško znova krepi.

Komentarjev 26
  • kapibara 18:21 24.september 2015.

    N1 : Izbeglice neće u Francusku zbog nezaposlenosti i nehigijene

  • kapibara 18:20 24.september 2015.

    ... Mnogi imigranti kojima je odbijen zahtjev za azil danas žive u teškim uvjetima, na ulici i bez ikakvih prava. Zbog toga mi ne pada na pamet da odem u Francusku i živim na ulici – kazao je Sabri. Gotovo ...prikaži več svi imigranti smatraju da Francuzi nisu tolerantni prema imigrantima kao u Njemačkoj ili skandinavskim zemljama. Sjećaju se riječi predsjednice francuske radikalno desne stranke Nacionalna fronta, Marine Le Pen da bi Francuska imigrante trebala poslati kući.

  • kapibara 18:19 24.september 2015.

    ....PA ŠE. Evo, dopisujem se s prijateljem preko WhatsAppa. Stigao je u Francusku prije šest mjeseci. Možete i sami pročitati poruku. Uvjeti su ondje katastrofalni. Smještaj je nehuman i nema higijenskih uvjeta. Samo jedna trećina od njih koji su predali ...prikaži veči zahtjev za azil smještena je u objekte za azilante, a ostali su u velikim hangarima pod šatorima – govori Sabri. Ističe da se svi boje da u slučaju da im se ne odobri azil u Francuskoj i ako dobiju status izbjeglica, neće imati pravo na smještaj, zdravstveno i socijalnu pomoć.