Kljub grožnjam so se protestniki v ponedeljek znova zbrali na teheranskih ulicah. Vsekakor v precej okrnjenem številu, saj jih je bilo le nekaj tisoč. Policija je proti njim nastopila s solzivcem in opozorilnimi streli. K sreči protesti niso terjali žrtev, je pa nekaj ljudi lažje ranjenih. Vodja opozicije Mir Hosein Musavi je že v nedeljo napovedal, da se bodo protirežimski protesti nadaljevali.

Iranske varnostne sile zaostrujejo razpravo z opozicijo, ki s protesti zahteva ponovitev predsedniških volitev. Revolucionarna garda je demonstrante pozvala, da "končajo sabotaže in prevratniške dejavnosti". Če se ne nameravajo odpovedati uličnim protestom, morajo "računati na soočenje". Tudi poveljnik teheranske policije Asisullah Radžabsadeh je napovedal oster nastop: "Policija bo stalno navzoča v vseh predelih prestolnice in bo proti vsem demonstracijam nastopila s silo." Demonstrante je označil kot "teroriste in vandale".

Svet varuhov priznal goljufije
Iranski svet varuhov je ugotovil, da je na predsedniških volitvah v Iranu 12. junija prišlo do nepravilnosti. Kot je v nedeljo na svoji spletni strani poročala televizija Press TV, je bilo v 50 mestih oddanih več glasovnic, kot je bilo volilnih upravičencev. Predstavnik sveta varuhov je za televizijo IRIB pojasnil, da nepravilnosti zadevajo več kot tri milijone glasovnic. Ob tem je poudaril, da je zdaj treba preveriti, ali so te glasovnice odločilno vplivale na "sporne" izide volitev. Že v soboto je svet varuhov izrazil pripravljenost na vnovično preštevanje glasovnic z desetih odstotkov naključno izbranih volišč. Končno odločitev o tem naj bi sprejeli do srede.

Varnostne sile zaprle usta protestnikom
Priče zatrjujejo, da so teheranske ulice, ki so se zadnji teden šibile pod jezo in številom protestnikov, v nedeljo večinoma samevale, saj je bilo na ulice napotenih več tisoč pripadnikov varnostnih sil. Dan prej, v soboto, so bile ulice prepolne in krvave, saj je bilo v spopadih med policijo in protestniki ubitih deset ljudi. Samo v soboto je bilo zaradi nasilja pridržanih najmanj 457 ljudi.

Iranske oblasti kljub pozivu zahoda nadaljujejo popolno blokado medijev, novinarjem je dostop do informacij še vedno onemogočen, oči in usta Irana so zdaj slike in videoposnetki, ki se pojavljajo na medmrežju. Poročilo Novinarjev brez meja navaja, da je bilo prejšnji teden aretiranih 23 tujih novinarjev in blogerjev.


Skandiranje s streh
Največje proteste od iranske revolucije, ki je potekala leta 1979, so zanetile predsedniške volitve, ki so potekale 12. junija in naj bi na prestolu obdržale tirana Mahmuda Ahmedinedžada. Pripadniki njegovega največjega tekmeca Mira Hoseina Musavija so zaradi domnevno ponarejenih rezultatov preplavili ulice. Vrhovni vodja ajatola Ali Khamenei je v petek izrazito podprl Ahmedinedžada in dal jasno vedeti, da nadaljnjih demonstracij ne bodo tolerirali.

Nekateri analitiki so njegove besede interpretirali kot zeleno luč varnostnim silam, da proti protestnikom lahko uporabijo silo in prave naboje. Iranska državna policija poroča, da naj bi bilo v sobotnih spopadih med policijo in protestniki ubitih deset ljudi, več sto naj bi bilo ranjenih. V nedeljo so ulice preplavili tisoči pripadniki do zob oboroženih varnostnih sil, kar je protestnike prepričalo v mirovanje.

BBC-jev dopisnik iz Teherana Jeremy Bowen je dejal, da je bilo v severnem Teheranu slišati številne ljudi, kako s streh skandirajo in vzklikajo "Smrt diktatorju". Skandiranje in petje pesmi naj bi postala ena izmed najpopularnejših in tudi najvarnejših načinov protestov proti kruti oblasti. Taktiko petja pesmi so Iranci uporabili tudi v islamski revoluciji leta 1979. Pojejo predvsem pesem Alah akbar (Bog je največji).

V soboto so varnostne sile obkolile mnnožico protestnikov, več kot 457 so jih aretirale. Med pridržanimi so bili tudi številni družinski člani Akbarja Hašemija Rafsanjanija, sicer močnega nasprotnika Ahmedinedžada. Analitiki zatrjujejo, da je aretacija presenetila vse, saj naj bi bil Rafsanjani vodja skupščine strokovnjakov – skupine klerikov, ki lahko odstavi vrhovnega vodjo. Vsi sorodniki so bili v nedeljo izpuščeni na prostost.

Musavi poziva množice, naj vztrajajo pri protestih. "Protesti proti lažem in prevaram so vaša osnovna pravica," je zapisal v izjavi, ki je bila objavljena na njegovi spletni strani.

"Ne bom grešni kozel"
Ameriški predsednik Barack Obama v odzivih na krizo v Iranu še naprej ostaja dokaj zadržan. Republikanci mu zato očitajo, da je preveč previden. Obama je v pogovoru za ameriško televizijo CBS izjavil, da ne želi biti "grešni kozel", na katerega bo iransko vodstvo lahko zvalilo krivdo za nemire po volitvah.