Slovenija
30 ogledov

Ljubljančani varno dihali le en dan

Razno 28.10.12, izpusni plin, izpuh, dim, avto, foto: shutterstock Shutterstock
Marca v Ljubljani zabeležili le en dan, ko vsebnost trdih delcev v zraku ni bila presežena. Kajfež Bogatajeva: Dejanski učinek ukrepov na terenu je ničen.

Glede onesnaženosti zraka ima Slovenija največje težave s trdimi delci pozimi in ozonom poleti. Na merilni postaji Ljubljana Center ob Tivolski cesti so letos zabeležili že 31 preseganj mejnih vrednosti trdih delcev PM10 v zraku. Marca presežne vrednosti niso bile ugotovljene le za en dan. Evropska zakonodaja dopušča 35 preseganj na leto, v prejšnjem letu so jih našteli 107. Boljše stanje je za Bežigradom, kjer je bilo preseganj lani 27.

Zaprtje središča kaplja v morje

"Da bi znatno omejili onesnaženje zraka, v Ljubljani glavnino pozornosti namenjamo urejanju mestnega prometa," pravijo na Mestni občini Ljubljana (MOL). Pri tem kot pomembne ukrepe naštevajo zapiranje mestnega središča, zagon projekta izposoje koles Bicikel in uvedbo integriranih linij. "Cilj v prihodnje je izboljšati porazdelitev mobilnosti – tretjina z javnim prevozom, tretjina z nemotoriziranim načinom in tretjina z osebnim vozilom."

Priznana okoljska strokovnjakinja Lučka Kajfež Bogataj je do teh ukrepov kritična. "Razen tega, da se je identificiralo vire onesnaženja, kar je delal Arso, je bil dejanski učinek ukrepov na terenu ničen," pravi. Za izboljšanje kakovosti zraka v Ljubljani bi morali po njeni oceni prepoloviti število avtomobilov. "Zaprto mestno središče nič ne pomaga, če imate na Celovški in Tržaški cesti še vedno 40 tisoč avtomobilov na dan, ki sicer ne gredo v center, vendar prinesejo onesnaženje v mesto."

Najboljši bi bil dimnik zunaj mesta

Poleg prometa so glavni onesnaževalec pozimi individualna kurišča. "Mi lahko doma kurimo, kar hočemo, nihče ne kontrolira naših peči in tega, kaj v njih kurimo," je kritična do inšpekcijskih služb. "Nikakor ne bi smeli doma kuriti odpadkov, papirja, ostankov pohištva, ljudje pa kurijo, kar jim pride pod roke."

Glede na kotlinsko lego Ljubljane bi bilo, kot pravi, najbolj idealno, če bi lahko imeli daljinsko ogrevanje in dimnik daleč zunaj mesta, vendar to ni mogoče. "Dober nadzor in čim sodobnejše naprave za kurjenje bi veliko pripomogli."

Živimo 14 mesecev manj

"Če bi bil zrak v Ljubljani na letni ravni tak, kot ga priporoča Svetovna zdravstvena organizacija, bi povprečen prebivalec v Ljubljani živel 14 mesecev dlje," pravi Peter Otorepec iz inštituta za varovanje zdravja (IVZ). Stockholm tem kriterijem ustreza, k čemur prispeva tudi ugodnejša klima, medtem ko je stanje v nekaterih evropskih mestih (Bukarešta, Budimpešta) še slabše kot v Ljubljani. Barcelona je po onesnaženosti s trdimi delci podobna Ljubljani.

Učinki onesnaženja so dvojini: po eni strani vplivajo na zdravje že bolnih oseb, po drugi skrajšujejo pričakovano življenjsko dobo. "Ob večjem onesnaženju imamo več sprejemov v bolnišnice, več astmatičnih napadov, več odpovedi dihal ali srčnih infarktov," pojasnjuje Otorepec. "Drugi problem pa je, da dolgotrajna izpostavljenost trdim delcem vodi v prezgodnjo umrljivost."

V Ljubljani bi tako, če bi zrak izboljšali samo za petino, v povprečju živeli štiri mesece dlje.

Komentarjev 1
  • NeAnonimni 11:06 11.marec 2013.

    Veliko bencina se skuri zaradi cakanja na semaforjih. Imas zeleno luc in speljes. Se pripeljes do naslednjega semaforja in se prizge rdeca in spet cakas. Klasika v Ljubljani.