V Nemčiji v nekaterih zveznih deželah cestarji zaradi visokih temperatur bijejo plat zvona. V deželi Saški so oblasti zahodno od Berlina na določenem delu autobahna, kjer običajno ni omejitev, hitrost znižali na le 100 km/h zaradi bojazni, da bi cestna površina na izpostavljenih mestih popustila in bi nastale nevarne izbokline. Takšno izkušnjo imajo namreč iz leta 2015.
Ali lahko temperature, ki so v Sloveniji še višje kot na severu Nemčije, podobne poškodbe povzročijo tudi na naših avtocestah in cestah?
"Ne bi posploševal, Nemčija zna praviloma stvari delati zelo dobro," pravi Slovenko Henigman, predsednik Združenja asfalterjev Slovenije. "Lahko pa se je v kakem delu države, tudi zaradi drugačnih strokovnih filozofij neke dežele, zgodilo, da stvari niso šle v pravo smer."
Se kaj takšnega, kot se je v Nemčiji med vročinskim valom dogajalo pred tremi leti, lahko zgodi pri nas? "Zaenkrat ne vidim nevarnosti za kaj takšnega, a kaj se bo dogajalo v prihodnosti ob takšnem trendu naraščanja temperatur in prometa, ne vem," nam je pojasnil Henigman.
"V 90. letih prejšnjega stoletja smo imeli na naših cestah velike težav z deformiranjem asfalta, kar se je videlo predvsem po ustvarjanju kolesnic. Zato smo šli takrat pri razvoju in rabi asfalta v naši državi zavestno v uporabo zelo trdnih asfaltnih sistemov, ki se v primeru visokih temperatur ne deformirajo tako zlahka. Ampak če imamo več dni temperature okoli 35 stopinj, to pomeni, da imamo na asfaltu skoraj 60 stopinj Celzija, to pa je že zelo blizu meje zmehčišča asfalta."
Največja nevarnost za deformacije cestišča v vročem vremenu prinaša težek promet tovornjakov, še posebej, ker številni njihovi vozniki ne upoštevajo omejitve skupne mase na 40 ton. Zaradi stalnega naraščanja deleža tovornega prometa so slovenske ceste izredno obremenjene. "Treba bo zagotavljati zelo kvalitetne asfaltne sisteme, v ozadju katerih je veliko dela v laboratorijih in razvoju," pravi Henigman.
"Treba je vedeti, da ogromno delamo na simulaciji obremenitev, torej odpravljanju kolesnic, preverjamo bitumne, njihovo togost, dolgotrajnost ... Ampak če gremo v preveč trdne asfaltne zmesi, potem na drugi strani tvegamo, da bo takšna plast ogrožena pozimi pri izredno nizkih temperaturah in bodo takrat nastajale na cesti razpoke," pojasnjuje stalno iskanje ravnotežja pri asfaltnih različicah za neko področje.
Po besedah strokovnjaka za asfalt Bogdana Kočevarja iz podjetja VOC so najbolj obremenjeni odseki slovenskih avtocest in cest že prekriti z odporno zmesjo bitumna, ki hkrati ni prekrhek pri nizkih temperaturah. "Vseeno pa lahko na določenih odsekih pride v dolgotrajni vročini v kombinaciji s težkim prometom tudi do deformacij," se Kočevar strinja s Henigmanom.
Predsednik asfalterjev Henigman je sicer dal še primerjavo slovenskega asfalta s tistim v okoliških državah. Po njegovih besedah Hrvaška sploh ni primerljiva z nami, ker ima na njihovih cestah precej manj tovornega prometa. Tako v Italiji kot Avstriji pa dajejo področju vzdržljivosti zgornje plasti ogromno pozornosti. V Avstriji na najbolj obremenjenih odsekih, kot je dunajska obvoznica, množično uporabljajo beton, v Italiji pa se veliko uporablja drenažni asfalt, ki ima še tudi veliko drugih prednosti, a tudi nekaj slabosti, med drugim ceno vzdrževanja.
andrej.leban@zurnal24.si
Ni panike, ni vročine, dokler se asfalt te oprime gum, tako kot v Avstraliji, ko kamijonarji dobesedno odpeljejo asfalt s …