Tovarna, ki se je marsikdo spomni predvsem po njenem nekdanjem izdelku oltcitu, oziroma "romunski visi", ki smo jo lahko kupili v osemdesetih letih tudi pri nas, je leta 1976, v času socialistične Romunije nastala kot drugi državni projekt avtomobilske tovarne po Dacii. Prihodnje leto bo torej praznovala 50-letnico.
Vmes je v Romuniji prišlo do sprememb družbenega modela in tudi tovarna je v skladu z novimi usmeritvami doživela več sprememb. Najprej jo je leta 1991 zapustil Citroën, ki je do tedaj imel v lasti 36-odstotni delež. Ime je tedaj z Oltcit spremenila v Automobile Craiova, avtomobili pa so se imenovali oltena.
Pester prehod lastništva
Leta 1994 je v solastništvo vstopil Daewooo in tovarna je naprej pod imenom Rodae Automobile proizvajala daewooje racerja, tica, ciela in espera. Leta 1997 so sestavi avtomobilov pridružili še oddelek za proizvodnjo motorjev in menjalnikov, tovarno preimenovali Daewoo Automobile Romania in začeli proizvajati matiza in nubiro II.
Leta 2008 pa je tovarno, ki se je po slovesu Daewooja preimenovala v Automobile Craiova SA, z večinskim lastništvom prevzel Ford, ki jo je namenil predvsem proizvodnji majhnih lahkih gospodarskih in osebnih vozil. Iz Craiove je pod Fordovim lastništvom leta 2009 prvi zapeljal ford transit connect, leta 2012 pa je začela izdelovati majhnega enoprostorca ford B-max.
Od leta 2012 izdeluje tudi Fordov litrski trivaljnik 1.0 ecoboost, ki jih je bilo do zdaj proizvedenih že več kot 2,5 milijona, leta 2017 pa je prevzela proizvodnjo evropske različice majhnega SUV-ja forda ecosporta.
Trenutna paleta avtomobilov, ki prihajajo iz romunske tovarne, se je leta 2019 začela oblikovati s ford pumo, ki sta se ji leta 2023 pridružila še forda tourneo courier in transit courier. Lansko leto je bila puma prenovljena, bencinskim različicam vseh treh avtomobilov pa so dodali še električne.
Odstotek romunskega BDP
Vmes je prišlo do še ene velike spremembe, saj je upravljanje tovarne prevzela turška skupina Koc. Tovarna, v kateri je zaposleno več kot 6.400 ljudi in velja za drugega največjega romunskega izvoznika ter v romunski bruto dohodek prispeva dober odstotek (avtomobilska industrija pa 13 odstotkov), se zato zdaj imenuje Ford Otosan Craiova. Lastniški delež je dejansko urejen tako, da imata holding Koc in Ford vsak po 41-odsotni delež, preostalih 18 odstotkov pa je v lasti romunske države.
Ford je, odkar je tovarna v njegovi lasti, v njeno posodobitev že investiral okrog dve milijardi evrov, po svojem prevzemu pa je skupina Koc med letoma 2022 in 2025 v razvoj in modernizacijo proizvodnih linij vložila še dodatne pol milijarde evrov.
Tovarna je trenutno sposobna na leto proizvesti okoli 300.000 avtomobilov in 350 tisoč motorjev, kar pomeni okrog 1.000 avtomobilov in okrog 1.400 motorjev na dan. To tudi pomeni, da mora s proizvodnih linij vsakih 67 sekund zapeljati novi popolnoma izdelani avtomobil, vsakih 47 sekund pa sestavijo novi motor.
Da bi lahko to dosegli, 6.700 delavcem v proizvodnji pomaga več kot 600 robotov, ki tam niso zato, da bi delavce nadomestili, ampak predvsem zato, kot je na predstavitvi poudaril predsednik tovarne Firat Elhüseyni, da prevzamejo dela, ki zahtevajo preciznost ali so fizično zahtevna.
Prilagoditev novim časom
Veliko vložkov je zahtevala tudi prilagoditev proizvodnje na vse pogonske sklope, s katerimi so trenutno opremljeni avtomobili, ki jih proizvajajo. Dodati so morali predvsem zmogljivosti za proizvodnjo električnih vozil, ki so jih brezšivno integrirali v proizvodnjo.
Kaj to v praksi pomeni? V okviru oddelka za proizvodnjo motorjev so uredili tudi linijo za sestavljanje baterij. Tovarna samih baterijskih celic sicer ne proizvaja, izvede pa vsa druga opravila. To pomeni, da delavci v ohišja baterijskih sklopov najprej vgradijo sistem za upravljanje temperature, nadenj vgradijo šest sklopov baterijskih celic, končno pa dodajo še elektroniko. Robot pa poskrbi predvsem za natančno privitje vijakov ter preskus vsake posamezne baterije. V tovarni sicer za sestavo baterij niso zaposlovali novih delavcev, ampak so prešolali delavce, ki so že delali na sestavi motorjev.
Druga pomembna sprememba, ki jo je zahtevala proizvodnja električnih avtomobilov, je bila posebna linija za montažo baterije na dno avtomobila. To so uredili tako, da so pod linijo za sestavo avtomobilov tik pred oddelek za vgradnjo motorjev v avtomobil vgradili posebno krožno linijo za dostavo baterij, ki je opremljena tudi z dvigali, ki vsako baterijo dvignejo do avtomobila, da jo delavci samo privijejo nanj.
Oddelek za sestavo motorjev in baterij je z dostavno linijo tudi fizično povezan z oddelkom za sestavo avtomobilov, s čimer so se v tovarni v veliki meri izognili notranjemu transportnemu prometu z vozili. Edina vozila, ki dejansko vozijo po cestah v tovarni, ki z dobrim milijonom kvadratnih metrov površine deluje kot majhno mesto, so zato pravkar izdelani avtomobili, ki jih tovarniški vozniki s konca proizvodne linije odpeljejo na krajšo testno progo, kjer odkrivajo potencialne napake, in do linij za odpremo h kupcem.
Kot zanimivost lahko povemo, da je delovna sila enakomerno razdeljena med ženskami in moškimi. V tovarni s pojasnili, da med spoloma ne delajo razlik, saj so opravila zelo različna in jih lahko opravljajo oboji, poleg tega pa to izhaja tudi iz zgodovin, saj so v družbi ženske že od nekdaj zavzemale pomembne položaje, kar velja za državo in verjetno tudi vzhodnoevropsko regijo kot celoto. Pri tem v tovarni niso posebna izjema.
Pomen železnice
Zanimivo je, da je na ozemlju tovarne tudi kar 10 kilometrov železniških prog, saj več kot polovico avtomobilov h kupcem odpeljejo po železnici. Bolj natančno to pomeni, da tovarno vsak teden zapusti 10 vlakov s skupno 3.000 avtomobili, ter 420 tovornjakov s skupno 2.500 avtomobili. Pomemben del distribucije predstavlja tudi pristanišče v Constanti.
Drugače je urejen promet komponent in materialov v tovarno. Tu veliko večjo vlogo igrajo tovornjaki, saj v tovarno z njimi pripeljejo veliko večino materiala, ki ga je povprečno kar za 18.668 kubičnih metrov na dan. Le 93 kubičnih metrov ga od prekomorskih dobaviteljev pripeljejo z ladjo, za ostalo pa so zadolženi tovornjaki.
Na območju Craiove s tovarno sodeluje osem lokalnih dobaviteljev, ki skupaj s 57 drugimi romunskimi dobavitelji zagotovijo 9.050 kubičnih metrov materiala. 5.050 kubičnih metrov materiala v tovarno prispe od 24 turških dobaviteljev, 4.475 kubičnih metrov materiala pa v tovarno pošlje 450 dobaviteljev iz Srbije, Bosne in Hercegovine, Združenega Kraljestva, Švice in Evropske unije.
Skupno ima torej tovarna okrog 563 dobaviteljev, čeprav sama opravi vse faze proizvodnje, od prešanja karoserijskih komponent in proizvodnje motorjev in baterij, do varjenja, lakiranja in sestave avtomobilov. To kaže tudi na pomen, ki ga ima, ne le v mestu Craiova in jugozahodni Romuniji, ampak tudi širše.
Nas bo velecenjeni kreten alias jernej 65 razsvetlil!!!
Ko vzamemo ''direkno'' ceno avta, brez razvoja in prodaje se šele vidi koliko vpliva cena delovne sile na končno ''proizvodno'' ceno. Zato se sliši zelo lepo ''božičnica'', pa še kakšen dan dopusta več in proizvodnja ni več konkurenčna. Zato država… ...prikaži več subvencionira, recimo Revoz 26 mio, kar pomeni direktno letna neto plača za 2300 zaposlenih. (cca 11.400E). In kje je tu logika, razen v tem, da človek ki dela ne misli na neumnost? In zakaj Romune opevajo?
Najbolj pomemben dosežek kapitalizma je poceni delovna sila in temu primerna kvaliteta. kitajci so nas prehiteli po levi in desni ampak neee mi vstrajamo z mentaliteto ki nam jo je vsilila amerika v tako imenovani demokraciji s katero je preflikala… ...prikaži več nacistično prevlado. Fuj, v kakem dreku živimo.