Po podatkih policije je zaradi znova tragičnega tedna, ki je za nami, letošnje število smrtnih žrtev v prometnih nesrečah do 1. novembra doseglo že število 107. Lani, ko je Slovenija beležila najboljši rezultat v zgodovini in s katerim smo se uvrstili v zlato sredino po smrtih na milijon prebivalcev, je v vsem letu umrlo 108 ljudi. V enakem obdobju lanskega leta "le" 92.

Če je bil lanski rezultat navkljub tragičnim zgodbam v ozadju "razveseljujoč", bo letošnje leto glede na trend državo potisnilo vsaj za nekaj let nazaj, saj morda ne bo dosegljiva niti meja 120 žrtev. 

Črni trend se je obrnil navzdol predvsem poleti, ko je v prometnih nesrečah od sredine junija do sredine julija umrlo kar 21 ljudi! Tudi v kasnejših mesecih je smrt kosila, nazadnje minuli teden, ko so umrli kar štirje ljudje, od tega v eni nesreči dva mlada, ko je avto zaradi neprilagojene hitrosti zaneslo, da je priletel v drevo tik ob cestišču. 

Ko naredi voznik napako, bi mu morala cesta znati to odpustiti

"Splošna razdelitev, ki jo vodilni strokovnjaki največkrat uporabljajo, je, da bi bilo tretjino nesreč mogoče preprečiti z bolj izobraženimi vozniki, tretjino z varnejšimi avtomobili, tretjino pa z varnejšo infrastrukturo," opozarja Jack Dawson, utemeljitelj in vodja svetovno priznanega projekta za varnejše ceste EuroRAP, ki ob soudeležbi slovenskih organizacij že več let deluje tudi v Sloveniji. 

Dawson opozarja predvsem na vlogo države, saj je dokazano, da se vsak vložen evro v varnejšo infrastrukturo državi povrne sedemkratno. Temeljni pogoj, da je takšen princip vlaganja mogoče vpeljati, pa je, da se odgovorni vključno s finančnim ministrom zavedo, da je prometna varnost stvar interesa celotne države oziroma družbe, ne le ministrstva, pristojnega za promet.

Žaganje dreves ni tako drago, mar ne?

Skoraj 60 odstotkov prometnih nesreč s hudimi posledicami pripeti v bližini domačega kraja. Statistični kazalci kažejo, da smo v prometu najbolj izpostavljeni nevarnosti prometnih nesreč na regionalnih in glavnih cestah, cestah in ulicah v naselju ter lokalnih cestah, ki so po specifikaciji Euro RAP v Sloveniji izrazito slabo varnostno ocenjene. 

Najbolj varni pa smo na avtocestah in hitrih cestah, ki so s stališča varne infrastrukture ocenjene najbolje. 

Organizacija AMZS je v okvirju EuroRAP programa pristojnim inštitucijam na polagi študije nedavno dokazala, kaj bi dodatni nizkocenovni ukrepi na določenih odsekih po Sloveniji pomenili za bistveno izboljšanje varnosti.

Eden od ukrepov z najvišjim razmerjem koristi (1:31!) je odstranjevanje ali zaščita nevarnih obcestnih objektov na obeh straneh vozišča. Torej tudi tistega drevesa tik ob cesti na ovinku, pod katerim sta v četrtek zjutraj ugasnili življenji 21- in 18-letnika. Suhoparno 104. in 105. letošnja žrtev ...

andrej.leban@zurnal24.si