Dars je predstavil nov projekt dinamičnega upravljanja hitrosti (t. i. speed management) na avtocestnih vpadnicah proti ljubljanskemu obroču in na samem obroču. Pojasnili so, da ukrep uvajajo z namenom izboljšanja pretočnosti prometa.

K sistematičnemu upravljanju hitrosti so v Dars pristopili zaradi naraščajočih prometnih obremenitev in pogostih zastojev. V prvi fazi so tako na ljubljanskem avtocestnem obroču in vpadnicah namestili periferno opremo – novo oziroma posodobljeno spremenljivo prometno signalizacijo ter detektorje za štetje prometa in spremljanje potovalnega časa. Zdaj pa prehajajo na avtomatiziran sistem, ki bo prilagajal hitrostne omejitve glede na dejansko stanje v prometu.

Foto: Saša Despot promet, avtocesta Vodja službe za upravljanje prometa in prometne varnosti, mag. Zvonko Zavasnik, je povedal, da je bilo prvotno pripravljenih osem scenarijev, dva sta bila pripravljena s fiksno omejitvijo 80 km/h in 100 km/h. Obenem so pripravili tudi šest scenarijev dinamičnega upravljanja, ob tem je izpostavil Pšato ter Lukovico.

Dars se je ukvarjal pretežno z vprašanjem, kdaj v primeru zastojev začeti omejevati hitrost. Največjo težavo namreč povzročajo predvsem fantomski zastoji.

Dars je tako postavil periferno opremo na 53 novih lokacijah. Na začetku leta so začeli z ročnim načinom upravljanja, kar pomeni, da je nadzorni center spremljal pretočnost prometa. V kolikor pretočnost prometa ni bila zadovoljiva, so na določenem odseku znižali omejitev hitrosti.

Foto: Reševalni pas/Twitter razcep Koseze Ljubljana gneča kolona Junija so nato začeli z avtomatskim upravljanjem. Slednji deluje trenutno sicer zgolj na štajerskem kraku, do sredine julija pa bo integriran tudi ljubljanski obroč. Zavasnik je dodal, da bodo predvidoma do konca julija integrirane vse štiri vpadnice, vključno z ljubljanskim obročem.

Na štajerskem kraku bo sistem začel spremljati promet na Lukovici oziroma prej, pri Kompoljah na prvem portalu. Na portalu se bo nato izpisalo obvestilo, kolikšen je potovalni čas do Ljubljane, od tam naprej pa se bo na naslednjih portalih na podlagi prometa začela omejevati hitrost.

Portali bodo omejevali hitrost tudi na primorski avtocesti, od Vrhnike naprej ter na dolenjski avtocesti od Grosuplja naprej. Portalov, ki bodo po potrebi omejevali hitrost, je 53.

Kako deluje sistem?

V nadaljevanju je Zavasnik pojasnil, da sam sistem deluje na podlagi prometnih podatkov iz mikrodetektorjev (bele škatlice nad portali). V primeru, da bodo sistemi zaznali nizko pretočnost prometa oziroma veliko obremenjenost avtoceste, se bo omejitev hitrosti znižala. Iz odseka, kjer ni omejitev, bo ta prehajala na 100, 80 in 60 km/h.

"Izkušnje iz tujine kažejo na tri do pet procentov izboljšanja pretočnosti, če se bodo vozniki omejitev držali. To je zgolj majhen doprinos pretočnosti," je dodal Zavasnik.

Foto: Dars dars Vse sicer temelji na predpostavki zaupanja voznikom, je še izpostavil. Pri tem se niso osredotočili na sekcijsko merjenje hitrosti, ampak stacionarno. Po implementaciji sistema ga bodo na Darsu še nekaj časa spremljali, nato pa pričakujejo tudi odziv in sodelovanje policije. To pomeni, da bo lahko policija v bodočnosti vzpostavila dodatne radarje ali dnevne kontrole, predvsem na kritičnih odsekih.

Izboljšanje za največ pet odstotkov

"Uvajamo novost, speed reduction, kar je dinamično spremljanje prometa. To uvajamo že na vzhodni vpadnici, torej iz smeri Maribora proti Ljubljani. Pokrili bomo najbolj nevralgično točko našega avtocestnega križa, to je ljubljanski obroč. Predvidevamo, da bo projekt končan konec julija, pričakujemo, da bodo takrat pokrite vse štiri vpadnice in pričakujemo, da bomo s tem najprej izboljšali varnost in pa morda ponekod za pet procentov izboljšali pretočnost," je povedal predsednik uprave Dars, mag. Andrej Ribič.

Foto: Osebni arhiv Andrej Ribič Pojasnil je, da bodo po pridobljenih izkušnjah morda ta sistem prenesli tudi na nekatera delovišča ter tam poskušali povečati pretočnost. "Pet procentov se morda sliši zelo malo, vendar bo to pri 50 procentih prometnih zastojev pomagalo pri pretočnosti. Upam, da se bo projekt kmalu razširil."

Izpostavil je še, da gre za novost, kot je bila enkrat novost uvajanje tretjega pasu. To pomeni, da bodo veliko časa namenili tudi obveščanju uporabnikov, sam pa je mnenja, da bodo potrebovali tudi pomoč policije. "Vendar sem pa prepričan, da bomo s tem vsaj delno omilili pritiske predvsem na začetku na ljubljanskem obroču in to predvsem v jutranjih konicah," je zaključil.

Za konec je razložil, da je senzorjev okoli 65 do 70. Ti bodo skupaj z meritvami senzorja prometa ugotavljali zgoščenost prometa in bodo že pred vstopom, 20 kilometrov, na ljubljanski obroč zmanjševali hitrost in s tem zmanjševali pritisk, ki ga ta obroč čuti.

"Zdaj se vozniki pripeljejo 130, 120 km/h in nato nastajajo zamaški pred vstopom v ring. V tem primeru bomo to hitrost zmanjšali, tako da bo pritisk manjši. Po izkušnjah prometnikov in tujih uporabnikov se s tem omili pritisk in poveča pretočnost," je poudaril ter dodal, da je ta sistem predviden predvsem za reševanje jutranjih konic. Turističnih konic s tem sistemom namreč ne bodo omilili.

dezurni@styria-media.si