Znanje. “Statistična primerjava nesreč v klasičnih štirikrakih križiščih in krožiščih kaže, da je v krožnih križiščih občutno manj nesreč, posledice pa so blažje. Tudi število konfliktnih točk se v krožiščih bistveno zmanjša,” pravijo na policiji.

“Naši nizozemski kolegi niso mogli verjeti, kako se nam je uvajanje krožišč poznalo pri varnosti, saj se je ta v križiščih izboljšala za kar 70 odstotkov,” pravi vodja centra za prometno gradnjo na mariborski fakulteti za gradbeništvo Tomaž Tollazzi.

Kot dodaja, je stroka od uvedbe prvega krožišča leta 1991 do danes naredila napredek, ki ga marsikje jemljejo za zgled. Slovenija je med prvimi začela uvajati 
turbokrožišča z ločenimi pasovi, poleg Nizozemcev pa smo edini z lastnimi predpisi glede gradnje tega sodobnega tipa, medtem ko so bile zgolj na področju izboljšav napisane že štiri magistrske naloge.

Niso se znašli med pasovi

Predvsem starejši in mladi imajo veliko težav z dvojnimi krožišči, v katerih se prepletata zunanji in notranji pas, zato marsikdo proti predpisom vozi le po zunanjem pasu, pojavljajo se izsiljevanja, tudi trkov je po policijski statistiki več. Takšnih dvojnih krožišč zato ne bodo več gradili, 14 obstoječih pa bodo poskušali preurediti v turbokrožišča. V njih ima vsak voznik svoj vozni pas od vstopa do izstopa iz krožišča, zato izsiljevanja niso mogoča.

Krožišč, v katerih je hitrost večja, pa ni mogoče graditi vsepovsod. Predvsem v bližini šol, vrtcev, domov za ostarele in podobnih ustanov bodo zaradi varnosti šibkejših udeležencev ostali semaforji.