Razlog za tokratni preizkus je dodan M-paket, ki poskrbi za prepoznavnost vašega primerka, obenem pa poskrbi, da bodo sosedje, ko jim boste zaupali ceno, še bolj obnemeli.

Pojem športnosti
Glede na konstrukcijo je enka edina kombilimuzina C-razreda s pogonom na zadnji kolesni par in to je stvar, ki jo morate vedeti oziroma se je zavedati, preden odidete v salon in plačate varščino. To pride še bolj do izraza v povezavi s srednje močnim dvolitrskim dizlom v nosu, ki na zadek doda napis 120d. To pomeni zelo iskrivih 130 kilovatov, rezultat pa je izrazito pometanje z zadkom, ko to želite. Slednje je mogoče zaradi odlične mehanike, menjalnika in volanskega obroča, ki vozniku v vsakem trenutku dajejo vse potrebne informacije o dogajanju na cestišču ter podporo, ko je navora preveč, oprijema pa premalo. Posebnost je tudi ESP-sistem (DSC pri BMW-ju), ki ga ne morete izklopiti. Enka je še vedno sinonim za brezkompromisno športnost, kar pa nenazadnje občutijo potniki kot neudobno premetavanje na slabše trasiranih cestiščih.

Pregrešno dragi dodatki
Pa preidimo na bistvo. M-paket in drugi dodatki seveda ne pomenijo večje prostornosti na zadnji klopi, boljše preglednosti nazaj ter večjega prtljažnika (to so namreč največje pomanjkljivosti najmanjšega izdelka z modro-belim propelerjem na nosu), ampak predvsem še bolj dodelan izgled zunanjosti in notranjosti, čeprav za marsikateri dodatek sploh ne boste vedeli, da prihaja s seznama doplačil. Na zunanjosti boste na nosu opazili v stilu M-modelov bolj k tlom prisesan sredinski del odbijača, na boku pa še izrazitejše bočne pragove. Na zadku je športen zaključek, odet v črno plastiko, še bolje bi bilo, če bi le-ta nakazoval obliko razpršilca. Drugače razen malenkosti sprememb skoraj ni, pogrešali smo vsaj palec večja platišča, 16 pač ni več zavidanja vrednih. V notranjosti se zgodba ponovi s športneje profiliranimi sedeži, odetimi v kombinacijo usnja in tkanine, in športneje oblikovanim odličnim volanskim obročem. Na njem in na prestavni ročici ter bočnih pragovih pa se bohotijo športni napisi M. Drugače posebnosti razen aplikacij v posebnem aluminiju ni, predvsem smo pogrešali aluminijaste stopalke pod voznikovimi nogami. Dodatki vključujejo še parkirna pomagala, biksenonska svetila in številne manj pomembne pakete, kot je odlagalni, kar ceno zelo poviša. Končna cena je od osnovne višja za dobrih sedem tisočakov, glede na to, da ne vsebuje elektrificiranih in ogrevanih sedežev ter na primer navigacije, pa je vseeno malce pretirana. Za manj kot trideset tisočakov namreč dobite odličen motor in menjalnik, vse drugo pa je zgolj nepotrebna "šminka".