Številni vozniki jemljejo znake za omejitev hitrosti kot vodilo v smislu, da "10-15 kilometrov" nad dovoljeno mejo vendarle ni pomembno. V Avstriji pa takšnega "nonšalantnega pristopa" ne bi več priporočali. Še posebej tam, kjer je pod znakom za omejitev hitrosti dodana še majhna okrajšava "IG-L". Ta temeljito spreminja pravila, predvsem višino globe. In zakaj?
V Avstriji ne posvečajo pozornosti le varnosti cestnega prometa, ampak tudi varovanju okolja. V primeru, da bo onesnaženost zraka presegla najvišje dovoljene meje, bodo na problematičnem odseku ceste s pomočjo spremenljive prometne signalizacije omejili največjo dovoljeno hitrost. Počasnejša vozila namreč proizvajajo manj emisij, so prepričani avstrijski zakonodajalci.
Dvojne globe
Zato lahko na avtocestah naletimo na spremenljiv prometni znak, ki omejuje največjo dovoljeno hitrost, npr. pri 100 km/h. Za številne voznike je lahko omejitev hitrosti nelogična, saj lahko na čistem ravnem odseku brez prometnih omejitev in z manjšo gostoto prometa, vozimo varneje in hitreje. Zato številne v teh primerih mika, da bi še malo "pohodili plin".
Zato so v Avstriji znake za omejitev hitrosti dopolnili z že omenjeno kratico "IG-L" (Immissionsschutzgesetz Luft, tj. zakon o varstvu zraka), ki sporoča, da razlog za zmanjšanje hitrosti v tem primeru ni varnost v cestnem prometu, ampak varstvo okolja.
In Avstrijci so do okolja občutljivi, zato iz te okrajšave med drugim izhaja tudi, da bo vsaka prekoračitev hitrosti v danem primeru strožje kaznovana.
Privzeto dobite "dvojno globo" - za onesnaženje zraka in globo za prekoračitev največje dovoljene hitrosti. To je logika za višjimi kaznimi v conah IG-L.
Slovenski vozniki, pozor!
Severni sosedje so omogočili, da vozniki baterijskih vozil (BEV) ali vozil na vodik lahko skozi takšno cono peljejo z nespremenjeno hitrostjo. 130 km/h pa je znatno hitreje kot 100 km/h, ki velja za klasičen avto. Utemeljitev je, da BEV vozila med vožnjo ne škodujejo naravi na tako neposreden način kot ji motorji z notranjim zgorevanjem. Vozniki električnih so tako pozitivno privilegirani. A šele ko so kazni za prehitro vožnjo skozi IG-L cone začeli dobivati prvi neavstrijski vozniki električnih avtov, se je izkazalo, da je avstrijski zakon napisan pristransko. Avstrija je namreč pravico do vožnje brez IG-L omejitve priznala le vozilom, ki imajo nameščeno avstrijsko zeleno registrsko tablico. Če avtomatski sistemi za nadzor hitrosti prek ANPR sistema "preberejo" takšno tablico znotraj meje 130 km/h, jo izločijo iz skupine kršiteljev. Vendar pa tablico lahko dobijo le lastniki električnih vozil, ki so registrirana v Avstriji.
Kdaj se aktivirajo omejitve hitrosti IG-L?
Postaje za merjenje kakovosti zraka, ki jih upravljajo avstrijske zvezne dežele, posredujejo zadevne obremenitve onesnaževal upravljavcu avtocest ASFINAG-u. Izmerjene vrednosti so združene z različnimi parametri (prometni podatki, vreme). Ali je omejitev hitrosti aktivirana, je odvisno od algoritmov in mejnih vrednosti, ki jih določi zadevna zvezna država.
Na nekaterih avtocestnih odsekih občasno na ta način omejijo hitrost. Na Tirolskem je bila prometna in emisijska omejitev hitrosti za avtomobile na A12 in A13 spremenjena v trajno omejitev 100 km/h. Omejitev hitrosti velja za vse avtomobile z izjemo električnih avtomobilov, za katere velja standard "največ" 130 km/h. Priključni hibridi se morajo še vedno držati omejitve hitrosti.
Glede na to da v komentarjih pišete, da je članek napisan, kot ga ve napisat tretje razredni novinar težko kar …
Dobro jutro, Žurnal... Ste pa hitri, Avstrijci imajo IG-L že od nekje 2012.
Kaj je zaradi diskriminacije neavstrijskih voznikov BEV naredila EK? Verjetno nič. Quod licet..