Na željo vložnika je Urad za meroslovje že drugič podaljšal rok za dopolnitev vnovične vloge za odobritev tipa izbranega odsekovnega merilnika. Nov datum za izpopolnitev vloge je zdaj 23. februar, so za Žurnal24 potrdili na uradu. To je le dober mesec dni prej, preden bi moral dobavitelj s sekcijskimi merilniki že opremiti štiri odseke slovenskih avtocest, jih stestirati, počakati na overitev naprav ter celoten sistem predati v uporabo Darsu in policiji.

Uspešno pridobljena odobritev tipa je torej šele prvi izmed več pogojev, ki morajo biti izpolnjeni do 27. marca letos, ki je po pogodbi skrajni datum prevzema opreme. Sicer bo izbrani ponudnik, to je podjetje Intermatic, moralo plačati penale približno tisoč evrov za vsak dan zamude.

"Vložnik je 20.1.2026 ponovno zaprosil za 30 dnevno podaljšanje roka. Prošnjo smo odobrili, rok za dopolnitev je sedaj 23. 2. 2026," so povedali na uradu, kjer očitno niso bili zadovoljni z dokazi o verodostojnem delovanju naprave, ki jih je od jeseni do 23. januarja uspelo nabrati vložniku.

Čeprav Zakon o splošnem upravnem postopku omogoča, da lahko organ v tem primeru že izda negativno odločbo, potrpljenje urada očitno še ni izčrpano. "Zavezani smo tako k varstvu pravic strank kot varstvu javnih koristi in smo dolžni vse stranke obravnavati enako," so nam odgovorili na Uradu na vprašanje, zakaj so se glede na izkušnjo z (ne)aktivnostjo vložnika pri prvi vlogi iz leta 2024 odločili za vnovično podaljšanje roka.

Zakaj slovenski urad ne prizna dokumenta iz Nizozemske?

Izbrani odsekovni merilnik sicer za uporabo ponekod v tujini že ima odobritev tipa, pod katerega je podpisan nizozemski meroslovni urad NMi. To so v preteklosti kot očitek o domnevni strogosti slovenskega urada poočitali tudi v Intermaticu. Zakaj torej nizozemski certifikat ni dovoljšen dokaz za uporabo v Sloveniji?

"Merilnik hitrosti nima odobritve tipa na Nizozemskem, ker ne izpolnjuje zahtev nizozemskega predpisa Regeling meetmiddelen politie 2022," žogico vračajo pri Uradu. "Prihaja do napačne razlage dokumenta Type Evaluation Report, ki ga je izdal nizozemski meroslovni urad NMi za potrebe odobritve tipa v Belgiji, ker belgijski meroslovni urad nima kapacitet za preskušanje takšnih vrst meril. Type Evaluation Report predstavlja preskusno poročilo in kot tako nima neposredne veljave." Omenjena odobritev tipa torej velja le za Belgijo, ne pa za Nizozemsko, čeprav ga je izdal nizozemski urad.

Urad za meroslovje dodatno navaja, da belgijska zakonodaja ne nudi tako visokega nivoja zaščite voznikov kot slovenska. V postopku odobritve urad zato preverja, ali merilnik iCar5 meri znotraj dopustnih pogreškov, kot jih določa slovenski pravilnik. "Največja razlika je pri zahtevah glede največjih dopustnih pogreškov (NDP), saj točka 4.2 belgijskega pravilnika določa, da so NDP pri preskušanju v laboratoriju +10 % za hitrosti do 30 km/h, + 3 km/h za hitrosti med 30 km/h in 100 km/h ter + 3 % za hitrosti nad 100 km/h, kar ni skladno z zahtevami 6. člena Pravilnika iz Slovenije, ki predvideva NPD za preskušanje v laboratoriju +/- 1 km/h za hitrosti do 100 km/h in +/- 1% za hitrost nad 100 km/h." Slovenski pravilnik je torej pisan precej bolj v korist voznika od belgijskega, saj zahteva precej večjo točnost naprave.

"Prav tako točka 4.4 belgijskega pravilnika določa NDP pri preskušanju na terenu +20 % za hitrosti do 30 km/h, + 6 km/h za hitrosti med 30 km/h in 100 km/h ter + 6 % za hitrosti nad 100 km/h, kar ni skladno z zahtevami 5. člena Pravilnika, ki predvideva NPD za preskušanje na terenu +/- 3 km/h za hitrosti do 100 km/h in +/- 3% za hitrost nad 100 km/h," so razlike med belgijskimi in slovenskimi predpisi še navedli pri uradu. 

In še: "Od začetka vloge je prišlo tudi do spremembe programske opreme merilnika hitrosti iCar5. V tem primeru mora proizvajalec dokazati, da spremembe programske opreme nimajo vpliva na meroslovno pomembne parametre, kot je na primer točnost pri merjenju hitrosti."

Foto: Urad za meroslovje Merilnik hitrosti, sekcijsko merjenje hitrosti

Pri uradu vztrajajo, da bo merilnik odobritev tipa prejel le na podlagi doslednega upoštevanja in izpolnjevanja zahtev Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu, kamor sodijo tudi vsa dokazila glede delovanja merilnika hitrosti iCar5 v primeru mehanskih, elektromagnetnih ali okoljskih motenj, ki jih mora proizvajalec uskladiti na podlagi zahtev slovenskega pravilnika. Kdaj bodo postopek zaključili z izdajo odločbe, pa je odvisno predvsem od vložnika in njegove dopolnitve dokumentacije, še dodajajo.

Velja omeniti, da na uradu za zdaj niso izvedli potrebnih terenskih testiranj naprave, saj jih vložnik še ni obvestil, da bi že postavil testni sistem.

Dve leti časa nista bili dovolj

Da se v zadnjih tednih tako mudi, je toliko bolj nenavadno, ker je bilo podjetje Intermatic kot zmagoviti ponudnik opreme za sekcijsko merjenje hitrosti izbrano že januarja 2024. Ključni pogoj na razpisu, ki ga je pomagala spisati policija, je bila zgolj ponujena cena, ne pa učinkovitost naprave. Dokument o predhodni odobritvi tipa v Sloveniji torej ni bil pogoj za zmago na razpisu, vendar pa bi morali biti dve leti več kot dovolj, da ga ponudnik pridobi, če je na razpisu dejansko sodeloval z verodostojnim merilnikom hitrosti.

Trenutno imajo dovoljenje za uporabo v Sloveniji trije različni modeli odsekovnih merilnikov, a po znanih podatkih noben od njih ni v trajni uporabi na naših cestah.

Kot vložnik aktualne vloge je sicer navedeno belgijsko podjetje MacQ, ki je hkrati tudi proizvajalec izbranega merilnika iCar5. MacQ se je v zgodbo neposredno vključil lani poleti po prvi negativni odločbi Urada podjetju Intermatic. Oktobra lani je nato vložnik prosil za trimesečno podaljšanje roka za dopolnitev vloge, kar je urad takrat odobril. 

andrej.leban@styria-media.si