Darsu teče slap v grlo, bo marca lahko uvedel obljubljeno veliko novost?

Projekt vzpostavljanja prvih odsekovnih merilnikov na slovenskem avtocestnem omrežju petnajst let od prvih pogovorov, deset let po testnem obdobju nove tehnologije pod Trojanami in po treh objavljenih razpisih še vedno išče luč na koncu predora. Tokratni skrajni rok, s katerim naj bi se Slovenija priključila praksi številnih drugih evropskih držav, se izteče konec marca. Glede na brezštevilne obljube, s katerimi so javnost v zadnjih letih glede skrbi in zavzetosti za povečanje prometne varnosti in razbremenjevanja policijskega osebja zalagali različni predstavniki oblasti, od ministrice za infrastrukturo in vodstva policije do Darsa in AVP, projekt vse bolj dobiva podobo Beckettove drame absurda Čakajoč Godota.

V startu so mu podarili 20 + 5 mesecev

Zadnji Darsov razpis iz oktobra 2023, za katerega tehnični del je bila odgovorna policija, je predvideval, da bo imel v nenavadnih okoliščinah izbrani ponudnik na voljo kar 20 mesecev za vzpostavitev delujočega sistema. Nato se je za skoraj pol leta po zaključeni izbiri na julij 2024 zavleklo še podpisovanje več kot pol milijona evrov vredne pogodbe.

Izbrani dobavitelj podjetje Intermatic je torej imel več kot dve leti časa, da pridobi vse potrebne dokumente, stestira opremo in delujoči sistem preda v uporabo Darsa in policije. Če tega do 27. marca 2026 ne stori, bo moral dobavitelj plačati pogodbeno globo v višini tisoč evrov za vsak dan zamude. A ključni pogoj za namestitev merilnega sistema iCar5 na štiri odseke slovenskih avtocest je, da izbrana naprava najprej pridobi odobritev tipa. 

Ni namreč v družbi še treh tovrstnih sistemov odsekovnih merilnikov, ki so pred pristojnim Uradom za meroslovje že dokazali, da delujejo verodostojno v skladu s slovensko zakonodajo in imajo zato veljavne odobritve tipov za uporabo pri nas.

Po dostopnih podatkih so odsekovni merilniki proizvajalca MACQ, katerega izdelek je Intermatic prodal naši državi, v uporabi le v matični Belgiji, Litvi in Avstraliji.

Urad za meroslovje

Po neuspelem poskusu menjava vlog

Potem ko je na prvo vlogo za odobritev merila preteklo pomlad Urad za meroslovje podjetju Intermatic izdal zavrnilno odločbo, je takšno odločitev po pritožbi vložnika potrdil še drugostopenjski organ, to je Ministrstvo za gospodarstvo, ki ga vodi Matjaž Han. Naprava v različnih točkah ni ustrezala zahtevam, ki jih določa slovenski zakon in pravilnik za tovrstne naprave.

Akterji razpisa so nato poskušali z nenavadnim manevrom, saj je novo vlogo za odobritev tipa junija lani vložil kar proizvajalec merila, belgijsko podjetje MACQ. Formalno na lastno pest oziroma prek slovenskega pooblaščenca, a najbrž tudi s podporo osebja iz Intermatica. Pomanjkljivosti merila so bile znane že iz prvega postopka, kar bi moralo olajšati pot do odobritve. 

Urad je po 14 mesecih zaključil prvi postopek odobritve tipa z zavrnilno odločbo, v kateri je ugotovil, da merilnik iCar5 v več točkah ne izpolnjuje pogojev za uporabo v naši državi. Iz dokumentacije o časovnici je postalo razvidno tudi, da je Intermatic zelo počasi in le po kapljicah dopolnjeval vlogo, a na koncu vzorčno merilo še vedno ni delovalo v skladu z zakonodajo. 

Dars, ki ga vodi Andrej Ribič, je več tednov zadrževalo informacijo o zavrnitveni odločbi. Direktor Intermatica Saša Živković pa je v javnosti zatrjeval, da gre pri pomanjkljivostih naprave le za malenkosti, kot so nedokončani prevodi.

V pritožbi je podjetje spodbijalo odločitev in obtožilo zaposlene na uradu šikaniranja in drugačne obravnave od konkurence. Drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil in v celoti pritrdil argumentom urada, odločba je postala pravnomočna. 

A. L.

Jeseni prosili še za tri dodatne mesece časa

Na Uradu za meroslovje in Darsu smo preverili, kakšno je po več kot pol leta od vloge trenutno stanje drugega postopka za odobritev tipa izbranega merilnika.

Kot so nam pojasnili na Uradu za meroslovje, je septembra potekala ustna obravnava v postopku, nato pa je oktobra vložnik zaprosil urad za trimesečno podaljšanje roka za dopolnitev vloge. "Na izrecno zahtevo vložnika z dne 1. 10. 2025 za trimesečno dodatno podaljšanje, smo roke za dopolnitev podaljšali do 23. 1. 2026." 

Težava za zadnje zamude glede na odgovor torej ni v uradu. Kot so nam še pojasnili na uradu pred nekaj tedni, so takrat še vedno čakali na "dopolnitve dokumentacije in dokazil ter na dogovor za preskus merilnika hitrosti iCar5 na terenu, kot je bilo z vložnikom dogovorjeno na ustni obravnavi 16. 9. 2025."

Kje naj bi do konca marca zaživelo sekcijsko merjenje hitrosti?

Odsekovne merilnike, ki merijo povprečno hitrost vozil na daljši razdalji, bi glede na razpis najprej postavili na štajerski avtocesti pod Trojanami v smeri Maribora, na gorenjski avtocesti med priključkoma Ljubljana Brod in Vodice v smeri Kranja, na primorski avtocesti med priključkoma Logatec in Vrhnika v smeri Ljubljane in na območju višnjegorskega klanca na dolenjski avtocesti v smeri Novega mesta.

Dars lahko bere mesečna poročila in čaka 

Izvajalec dobave merilnikov je sicer v skladu s pogodbo zavezan Darsu enkrat mesečno poročati o napredku postopka. Zanimalo nas je, o čem je Intermatic Darsu poročal v zadnjih dveh poročilih za oktober in november. Dars je za Žurnal24 pojasnil, da je za oktober MACQ (in ne Intermatic, ki je sicer podpisnik tripartitne pogodbe) poročal, da so dopolnitve, ki jih je zahteval Urad za meroslovje, še v pripravi.

V decembrskem poročilu za november pa je MACQ Darsu navedel, da je "z Uradom za meroslovje dogovorjeno, da bo vzorec merila z vsemi dopolnitvami vrnjen na urad do 15. decembra 2025." To se je po zagotovilih Darsa tudi zgodilo.

Urad ima po večmesečnem čakanju na vložnika zdaj zelo malo časa, da z različnimi meritvami in pregledi ugotovi, ali merilo s priloženo dokumentacijo dovoljuje pozitiven zaključek postopka. V tem obdobju izvedbe pogodbenih obveznosti bi sicer morala na terenu potekati že intenzivna gradbena dela za postavitev kamer in druge tehnične opreme na izbranih odsekih ter vzpostavljanje programske opreme v nadzornem centru policije, ki bo bdela nad meritvami in procesirala prehitre voznike. Po uspešnem testiranju mora slediti še overitev nameščenih meril s strani Urada za meroslovje, šele nato lahko policija in Dars začneta sistem za umirjanje hitrosti uporabljati v praksi. 

Dars je sicer tekom razpisa zaradi obtožb o prikrojenih pogojih enemu samemu ponudniku obljubil, da bo dejansko učinkovitost nabavljenega sistema pred uradnim zagonom dodatno preverjala 'neodvisna inštitucija.' 

Intermatic prek IP do zaupnih podatkov konkurence?

Dokumenti, ki smo jih pridobili na Žurnalu24, pa govorijo še vzporedno zgodbo. Ker se je očitno znašel v slepi ulici, je Intermatic od Urada za meroslovje takoj po zaključku prvega neuspešnega postopka vložil zahtevo za dostop do celotne dokumentacije za štiri merilnike hitrosti, za katere sta dva ločena konkurenčna vložnika v preteklih letih pridobila odobritev tipa v Sloveniji. Med temi odobrenimi merilniki je tudi odsekovni merilnik za sekcijsko merjenje hitrosti.

Zahtevo za dostop je na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja vložil direktor Intermatica Saša Živković. Intermatic po mnenju enega od podjetij, ki smo ga kontaktirali, na ta način želi priti do občutljivih tehničnih rešitev konkurence, ki je bila v nasprotju z Intermaticom uspešna v svojih vlogah na državnem uradu.

Urad za meroslovje je, potem ko je za stališče vprašal obe podjetji, zahtevo Intermatica zavrnil z obrazložitvijo, da bi s tem lahko razkril tudi zaupne poslovne in tehnične rešitve vložnikov, ki sta jih podjetji razvijali dlje časa z lastnim razvojem in stroški.

Po ocenah obeh vpletenih podjetij so občutljivi podatki skupaj vredni za okoli 200 tisoč evrov, z njihovim razkritjem bi jima bila povzročena velika materialna škoda, je pisalo v zavrnilni odločbi Urada.

Intermatic se je pritožil na urad Informacijskega pooblaščenca (IP). Pooblaščenec je ugodil pritožbi Intermatica in odločanje o zahtevi avgusta znova vrnil na Urad.

andrej.leban@styria-media.si