V več kot 15 let trajajoči sagi o vzpostavljanju sekcijskih meritev hitrosti v Sloveniji se je zgodil nov velik zaplet.
Razkrivamo, da je Urad za meroslovje skoraj leto in pol po objavi ponovljenega razpisa, več kot leto po izbiri ponudnika in devet mesecev po podpisu pogodbe Darsa ter policije z izbranim podjetjem Intermatic izdal negativno odločbo.
Naprava, ki sta jo Dars in policija izbrala med tremi prispelimi ponudbami, ni v skladu s slovenskimi meroslovnimi predpisi. Dars, ki je v 100-odstotni lasti države, nam tega ni želel povedati. Skliceval se je na zaščito interesov ponudnika.
Celotna situacija meče še temnejšo senco nad projekt vpeljevanja sekcijskega merjenja pri nas. Skoraj deset let po prvih testnih meritvah pod Trojanami in po dveh propadlih razpisih sta policija in Dars v nov razpis vnesla številne zelo vprašljive pogoje, pri čemer so bile še najmanj v ospredju zahteve po učinkovitosti.
Zdaj se je izkazalo, da izbrana naprava tehnično sploh ni primerna za uporabo na slovenskih cestah.
Intermatic skušal zadržati informacijo
Do razkritja smo prišli iz zanimanja, kako eno leto po izbiri ponudnika napredujejo postopki glede vzpostavljanja sekcijskega merjenja hitrosti (P2P) na avtocesti.
Intermatic mora za izbrani merilnik belgijskega proizvajalca Macq Mobility najprej pridobiti odobritev tipa, da naprava opravlja meritve verodostojno. To je namreč podlaga za postopke pred upravnimi in prekrškovnimi organi. Skozi podobne postopke morajo vsi ponudniki merilnikov hitrosti. Za preverjanje tehničnih lastnosti je pristojen Urad za meroslovje kot neodvisna institucija države.
Dobavitelj opreme se je v javni pogodbi zavezal, da bo Dars redno obveščal o napredku pridobivanja certifikata.
Ko smo o stanju postopka vprašali Dars, se je odgovoru na naše vprašanje glede zapisanega v zadnjem poročilu izvajalca izognil. Šele po izteku zakonskega roka za odgovor in na naše vztrajanje so v njihovi službi za komuniciranje sporočili: "Vezano na pogodbo št. 823/2024 'Dobava, vzpostavitev delovanja in vzdrževanje opreme ter sistemov sekcijskega merjenja hitrosti na odsekih AC in HC v upravljanju DARS' vas obveščamo, da je postopek med Uradom za meroslovje in družbo Intermatic d.o.o. glede pridobivanja certifikata o odobritvi tipa merila v celoti zaupen."
Pri Darsu so dodatno navedli, da jih je na to opozoril izvajalec, torej podjetje Intermatic. Ta je Darsu poslal opozorilo, da dokument o pridobivanju certifikata odobritve merila "vsebuje informacije, ki ne predstavljajo informacij javnega značaja, zato vas prosimo, da se vsebina tega dokumenta obravnava kot zaupna ter se ne razkriva."
Za kakšne zaupne informacije naj bi šlo, niso navedli.
Urad: Izdali smo zavrnilno odločbo
S podobnim vprašanjem o stanju postopka smo se zato obrnili na Urad za meroslovje in dobili presenetljiv odgovor: "Odločba, s katero je bila zahteva [o odobritvi tipa za Intermaticovo napravo, op. a.] zavrnjena, je bila izdana dne 10. 3. 2025."
Odločba pomeni, da izbrana naprava v takšni konfiguraciji, kot so jo izbrali odgovorni predstavniki Darsa in policije, po mnenju Urada ni primerna za meritve hitrosti v Sloveniji.
Vložnik certifikata Intermatic se je na negativno odločbo očitno pritožil. "Trenutno je postopek v fazi reševanja pritožbe na drugostopenjskem organu," so povedali na Uradu. Drugostopenjski organ v primerih postopkov pred organom v sestavi ministrstva je ministrstvo samo. V tem primeru za gospodarstvo, ki ga vodi minister Matjaž Han.
Intermatic in Dars sta bila v trenutku, ko smo upravljavca avtocestnega omrežja spraševali o trenutni fazi postopka, gotovo že obveščena o zavrnilni odločbi Urada, a sta želela to informacijo pred javnostjo prikriti.
Kaj mora naprava dokazati, da se lahko uporablja pri nas
Urad smo zaprosili za pojasnila, kaj bistvenega preverjajo, preden novi napravi podelijo certifikat odobritve tipa. Na Uradu so opozorili, da se rezultati merjenja podlaga za postopke, ki jih vodijo upravni in pravosodni organi proti posameznikom. Zato je področje zahtev za takšne naprave natančno opredeljeno, med drugim v Zakonu o meroslovju in Pravilniku o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu.
"Merilnik hitrosti mora za izdajo certifikata o odobritvi tipa izpolnjevati vse zahteve predmetnega pravilnika. Zahteve se preverjajo preko priloženih dokumentov ter poročil, na podlagi preskusa delovanja vzorca merilnika hitrosti v laboratoriju ter na terenu, upravljanja merilnika na podlagi priloženih navodil, analize izvedenih meritev, poskusov vdora v merilnik hitrosti, simuliranja namernih napak in vplivov na merilnik ter nenazadnje možnosti izvedbe prve overitve merilnika neposredno na cesti," so povedali na Uradu.
"Predstavljeni postopek zagotavlja verodostojnost rezultatov merjenja hitrosti, pridobljenih z merilnikom hitrosti v cestnem prometu."
Urad za meroslovje
Med drugim so po lastnih navedbah še posebej pozorni na visoko raven meroslovne zaščite, preskusa največjega dopustnega pogreška pri meritvah v laboratoriju in na terenu, preverjanju akreditiranih poročil in dodatnih preskusov glede različnih scenarijev vpliva okolja na delovanje naprave, preizkus preverjanja, ali so meritve lahko z gotovostjo uporabljajo kot dokaz, o zaščiti pred nepooblaščenim vplivom na že izvedene meritve, o možnosti restavracije meritev v primeru pritožbenih postopkov ...
Na vprašanje, zakaj postopek odobritve tipa omenjenega vlagatelja traja tako dolgo, vlogo je namreč glede na dostopne podatke Intermatic vložil še v času trajanja razpisa decembra 2023, na uradu odgovarjajo: "Za izdajo certifikata o odobritvi tipa merilnika hitrosti v cestnem prometu mora vložnik Uradu predložiti merilo, ki je v celoti skladno z določbami Zakona o meroslovju in Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu. Če vložnik tega ne predloži, Urad ne more izdati certifikata o odobritvi tipa."
Po dostopnih podatkih so odsekovni merilniki proizvajalca Macq, katerega izdelek je Intermatic prodal naši državi, trenutno v uporabi le v matični Belgiji, Litvi in Avstraliji.
Izmed že odobrenih noben dovolj dober za našo policijo in Dars
Urad za meroslovje je v preteklosti po dostopnih podatkih odobril za uporabo v Sloveniji tri odsekovne merilnike.
Prvi je bil izdelek proizvajalca 3M v času testne uporabe na odseku Trojan leta 2016. Tudi takrat je merilnik dobavil Intermatic in tudi takrat je postopek trajal zelo dolgo, ker je vložnik zavlačeval pri predložitvi potrebnih dokazil. Urad je takrat celo opozoril, da je prišlo v postopku do poskusa podkupovanja s strani predstavnikov podjetja.
Pravico do uporabe na naših cestah imata še odsekovna merilnika Celeritas MVD 2022 in Rapidus P2P. Slednji je celo slovenske izdelave in je bil prvi odsekovni merilnik, ki je omogočal meritve tudi v naseljih. Vendar ga policija oziroma Dars nista nikoli niti testno uporabljala, začasno je bil pri nas uporabljen le na določenih občinskih cestah, na primer v Kranju in v Kopru.
Italijanski model Celeritas MVD 2022 je merilnik, ki je bil pred kratkim v uporabi na odseku državne ceste med Mengšem in Kamnikom, a tudi to pot le v testne namene, saj policija uradno ni želela o njem vedeti ničesar.
Po podatkih Darsa se je na zadnji razpis poleg Intermatica prijavilo tudi podjetje S-TMM kot dobavitelj za omenjeni Celeritas MVD 2022, vendar je bila ponudba ocenjena kot manj ugodna od Intermaticove.
Tretjo, najmanj konkurenčno ponudbo, je oddalo podjetje Asist. Njihov ponujeni sistem se je imenoval SpeedTutor.
Na razpisu Darsa in policije za odsekovni merilnik na avtocesti ni bilo pogoja, da bi moral imeti izbrani merilnik že pridobljen slovenski certifikat, dovolj je bila začetna vloga na Uradu. Torej je lahko ponudnik na razpisu zmagal praktično s čimer koli, da le ima dovolj nizko ceno.
Kakšno naključje - znesek skoraj točno po naši napovedi
Decembra 2023 smo v članku Štirje zviti triki policije za merjenje hitrosti, vpletena celo roza barva napovedali, da je policija kot dejanski pisec tehničnih pogojev v razpisu naredila vse, da bi bilo izbrano določeno podjetje. Vnaprej smo pojasnili tudi, kako lahko pravilno informiran dobavitelj pridobi za do 80 tisoč evrov prednosti.
Izkazalo se je, da je najugodnejši ponudnik Intermatic kasneje ponudil za 76.000 evrov ugodnejšo ponudbo od podjetja S-TMM. Pogodbena vrednost za vzpostavitev štirih območij merjenj je 529.479,27 evra z DDV.
O tem, kako policija oziroma odgovorni posamezniki na policiji že dolga leta sestavljajo javne razpise na način, da se lahko nanje prijavi skoraj izključno omenjeno podjetje, je že pred časom v študiji ugotovil tudi Transparency International.
Znesek bo v celoti plačal Dars, medtem ko bo policija upravljala s sistemom. Pogodba predvideva uporabo merilnikov za dobo nekaj manj kot sedem let.
Mehka blazina za kršitelja: "lahko", pa še to "največ 10 odstotkov"
Vzpostavitev sekcijskega merjenja hitrosti je predvidena na štajerski avtocesti na območju trojanskih predorov v smeri Maribora, na gorenjski avtocesti med priključkoma Ljubljana Brod in Vodice v smeri Kranja, na primorski avtocesti med priključkoma Logatec in Vrhnika v smeri Ljubljane in na dolenjski avtocesti na območju višnjegorskega klanca v smeri Novega mesta.
Izbrani dobavitelj bo zaradi že dobavljene opreme favorit tudi v naslednjih fazah širjenja sekcijskega merjenja po avtocestnem križu.
V pogodbi sta Dars in policija dala Intermaticu zelo radodaren rok, da morajo biti štiri polno delujoče naprave prevzete šele v 20 mesecih po podpisu pogodbe, torej konec marca 2026.
Ali bo trenutni zaplet z negativno odločbo vplival na to, da bo prišlo do vnovičnega zamika, za zdaj ni jasno. Je pa v sklenjeni pogodbi zapisano, da v primeru, ko izvajalec po lastni krivdi ne vzpostavi delujočega sistema znotraj roka, "lahko (podčrtal avtor) naročnik zaračuna pogodbeno kazen v višini 2 promila od pogodbene vrednosti del za vsak zamujeni koledarski dan."
A v enem od sledečih členov pogodbe sledi še zapis: "Skupni znesek vseh pogodbenih kazni ne more presegati 10 odstotkov vrednosti pogodbenih del z DDV."
Prednost sekcijskega merjenja je, da lahko deluje visokoavtomatizirano, policijski kader je razbremenjen, vozniki pa hitrost spoštujejo daljše razdalje, ne le točkovno kot v primeru stacionarnih radarjev. Pod Trojanami se je med testno uporabo odsekovnega merilnika bistveno znižala povprečna hitrost, zgodilo se je veliko manj prometnih nesreč, s tem pa zmanjšalo število zastojev in nastale škode.
Akcijski načrt, da bi Slovenija po zgledu prodornih evropskih držav začela umirjati hitrost ob pomoči sistema za sekcijsko merjenje, so na Agenciji za varnost prometa spisali že leta 2010. Takrat je predvidel možnost začetka delovanja v dveh letih, torej leta 2012. Nato se je ta rok vsako etapo oziroma razpis kasneje podaljševal za nekaj let v prihodnost.
Dars oziroma policije sta na podlagi zadnjega razpisa ambiciozno pričakovala, da bi lahko odsekovne naprave začele delovati že letos. Zdaj je vprašanje, ali bo izbrani ponudnik s primerno posodobljenim merilnikom sploh lahko ulovil skrajni datum marec 2026. A najprej mora počakati, kaj se bo glede pritožbe odločilo ministrstvo.
V skladu z 42. členom Zakona o medijih objavljamo naslednji odgovor na objavljeno informacijo:
V zgoraj navedenem članku je bilo napačno navedeno, da naj bi podjetje Intermatic državi prodalo neodobrene merilnike hitrosti. Na dan objave članka podjetje merilnikov hitrosti, ki so predmet pogodbe z DARS, sklenjene z dne 24. 7. 2024 še ni prodalo, saj se rok za izpolnitev pogodbenih obveznosti še ni iztekel. Rok za vzpostavitev sekcijskega merjenja se izteče šele marca 2026 in do tedaj ima podjetje Intermatic čas, da naročniku dobavi ustrezne merilnike hitrosti in mu jih proda. V zgoraj navedenem članku je bilo tudi napačno navedeno, da naj bi bili sekcijski merilniki v neskladju s slovenskimi meroslovnimi predpisi, zaradi česar naj bi jim Urad za meroslovje izdal negativno odločbo. Urad za meroslovje ni izdal negativne odločbe zaradi domnevne tehnične neprimernosti merilnikov, temveč zaradi domnevne nezadostnosti predloženih dokazil, o čemer trenutno teče pritožbeni postopek pred pritožbenim organom, ki bo šele odločil o zakonitosti postopanja Urada za meroslovje, kar bo imelo vpliv na odobritev tipa merilnika izbranega ponudnika Intermatic. Prav tako je v članku napačno navedeno, da naj bi bila izvedba projekta, zaradi negativne odločbe Urada, »močno ogrožena«, saj se rok za izvedo pogodbenih obveznosti še ni iztekel. Ta se izteče šele marca 2026, do katerega ima podjetje Intermatic realno zadosti čas, da naročniku dobavi ustrezne, certificirane merilnike za sekcijsko merjenje hitrosti.
Neresnične so tudi navedbe, da sta policija in DARS v nov razpis »vnesla številne zelo vprašljive pogoje, pri čemer so bile še najmanj v ospredju zahteve po učinkovitosti«. Tehnične zahteve naročnika so bile v postopku določene zakonito in skladno z njegovimi avtonomnimi potrebami, podjetje Intermatic pa je, tako kot ostali trije konkurenti, ki zahtev razpisne dokumentacije niso izpodbijali v revizijskem postopku, v postopku oddaje naročila konkuriralo transparentno in bilo izbrano v skladu s pravili javnega naročanja.
Ne drži, da bo podjetje Intermatic »favorit tudi v naslednjih fazah širjenja sekcijskega merjenja po avtocestnem križu«, saj v tem trenutku ni mogoče prejudicirati izida potencialnega bodočega postopka javnega naročanja, v katerem se bo moralo podjetje Intermatic, ki bo želelo pridobiti naročilo, ponovno izpostaviti konkurenci v postopku. Neresnična je navedba, da je DARS želel podatke o poteku postopka odobritve tipa ponujenega merilnika prikriti. DARS za razkritje tovrstnih informacij ni ne pristojen, ne dolžan, saj ti podatki izvirno sodijo v podatkovno sfero Urada za meroslovje, poleg tega pa nerazkritje takšnih podatkov veleva 6. člen ZDIJZ.
Prav tako je v predmetnem članku napačno navedeno, da naj bi podjetje Intermatic leta 2016 DARS-u dobavilo merilnike proizvajalca 3M, saj podjetje Intermatic pri tej dobavi ni sodelovalo, temveč je šlo pri omenjeni dobavi za brezplačno testiranje sekcijskih merilnikov hitrosti, ki jih je za DARS in policijo izvedlo drugo podjetje in ne podjetje Intermatic. V članku je neresnično navedeno, da naj bi podjetje Intermatic leta 2016 v postopku odobritve tipa merilnika proizvajalca 3M, poskusila podkupiti javnega uslužbenca Urada za meroslovje. Podjetje Intermatic nikoli ni poskusilo kogarkoli podkupiti, to pa je potrdita tudi KPK, ki zoper podjetje Intermatic nikoli ni vodila postopka zaradi suma korupcije oziroma zaradi suma drugih kršitev iz njene pristojnosti. Neresnična je navedba, da izmed že odobrenih merilnikov noben ni dovolj dober za policijo in DARS. V trenutku oddaje ponudb noben izmed sodelujočih treh ponudnikov, glede na določila razpisne dokumentacije, ki tega ni zahtevala, še ni razpolagal s tipsko odobritvijo, zato niti ni možno, da bi naročnik lahko kupil merilnik, ki bi tedaj že imel tipsko odobritev, saj je bil naročnik dolžan merilnike nabaviti le od tistega subjekta, ki je sodeloval in bil izbran v postopku javnega naročila. Četudi bi tedaj na trgu morebiti obstajali že odobreni merilniki, ki v postopku niso bili ponujeni s strani kateregakoli konkurenta, jih naročnik ni bil upravičen kupiti, saj bi s tem kršil kogentne določbe Zakona o javnem naročanju.
Odvetnica Maša Arko, po pooblastilu družbe INTERMATIC d.o.o.
🍓 Vroča dekleta čakajo na vas na 👉 𝗦𝗲𝘅𝘁𝗼.𝗹𝗶𝗳𝗲
;)))) Samske ženske čakajo na vas na -- Sexy24.mom
Super novica, dlje kot nimamo tega klinčevega sekcijskega merjenja, bolje bo.