Predlog zakona: "Očitno med poslanci sedi preveč ljubiteljev dobre kapljice"

Foto: Boštjan Tacol
Foto: Boštjan Tacol
Znano je besedilo popravkov zakona o pravilih cestnega prometa (ZPCrP), ki ga ministrstvo za infrastrukturo ministra Jerneja Vrtovca pošilja v vladno obravnavo. V odzivih strokovnjakov vlada razočaranje, ker država še enkrat več ne želi rešiti največje težave v prometu.
Oglej si celoten članek

Znano je besedilo popravkov zakona o pravilih cestnega prometa (ZPCrP), ki ga ministrstvo za infrastrukturo ministra Jerneja Vrtovca pošilja v vladno obravnavo. Popravkov je veliko in so delno tudi posledica pripomb drugih ministrstev, policije, AVP, redarstev, Darsa ter drugih deležnikov. A nekatere spremembe so le kozmetične in nekaterih ključnih težav glede prometne varnosti ne odpravljajo. 

Zaradi 20 €/mesec Poslanski udar na prometno varnost

Dva ključna dejavnika za nastanek najhujših nesreč v prometu - prehitra vožnja in alkohol - sta v posodobljenem zakonu bolj kot ne na stranskem tiru. Alkohol je posredi pri kar tretjini prometnih nesreč s smrtnim izidom in tudi letošnja statistika žrtev na slovenskih cestah glede tega ni izjema. AVP si je na podlagi številnih analiz in strokovnih posvetov prizadeval za precej strožje postopanje s kršitelji, med drugim naj bi bil alkohol po novem avtomatsko obravnavan kot glavni krivec v tovrstnih nesrečah, prizadevali so si tudi za popolno prepoved vožnje pod vplivom alkohola. Ostalo je pri željah, pripombe je glede določenih predlaganih rešitev imela tudi pravna stroka. Rezultat je, da gre pri členih, ki govorijo o alkoholu in drogah za volanom, v največji meri za kozmetične popravke in denimo poskus uskladitve pravilnega razmerja med etilometri kot zakonskega merila in indikatorjev alkohola. Po novem so lahko ob izpit tudi učitelji vožnje ali spremljevalci, če odklonijo preizkus alkoholiziranosti ali test na droge. Kolesarji, vozniki e-skirojev in mopedov s hitrostjo do 25 km/h ne morejo dobiti kazenskih točk, če vozijo pod vplivom alkohola ali drog.

Foto: Boštjan Tacol slovenija 15.04.2010 alkotest, policija, pihanje, vinjeni voznik, Ljubljana, fot

Odzivi: Higienski minimum in žalost

Zbrali smo odzive različnih institucij in predstavnikov stroke v državi, ki so nam povedali, kaj menijo o predlogu novega zakona in se v prvi vrsti osredotočili na spremembe na področju alkohola in vožnje, kjer so iz predlogov spet izločili alkoholne ključavnice za voznike.

Borut Žagar, direktor Šole vožnje Šmarca je za zurnal24.si povedal, da je glavni problem t.i. prometne zakonodaje zadnjih dveh desetletij pri nas v tem, da se vseskozi spreminja, dopolnjuje, popravlja. V stanje nepreglednega.

Za zakonodajo, ki bi bila vzdržna kako desetletje vnaprej, bi bilo treba po njegovem mnenju ustanoviti delovne skupine, sestavljene iz strokovnjakov prometne stroke, ki bi prihajali iz vseh vej  - akademske, zasebne sfere (šole vožnje, tehnični pregledi,...), nevladnih organizacij in na drugi strani AVP ter resornih ministrstev. »Tam bi se moralo daljše periodično obdobje nekritično obravnavati vse probleme, ki se dotikajo prometne varnosti. Pregledati bi se moralo primere dobre prakse po svetu, pregledati tehnološke rešitve in jih ustrezno implementirati v našo zakonodajo. Že danes za jutri. Poenostavitev in poenotenje prometnega sistema bi moralo biti ključno vodilo za naprej,« pravi in dodaja, da se premalo vključuje prvo linijo stroke, »to smo mi v šolah vožnje, policiji, redarstvu, tehničnih pregledih. "Mi na samem terenu vsak dan »testiramo« , kako zakonodaja pije vodo ali pa je ne. Papir prenese vse, pri implementaciji pa nastanejo problemi in mi jih poznamo, a nas malo sprašujejo oz. upoštevajo ob spremembah zakonodaje.«
Tudi Žagar alkohol, poleg hitrosti, vidi kot glavni vzrok problemov na naših cestah. Pravi, da ga v okviru zakonodaje v zadnjih letih pri kršiteljih rešujemo z edukacijskimi in psihosocialnimi delavnicami, programi zdravljenja. »Zanimivo, da po desetletju uvedbe teh programov o tem še ni bila opravljena nobena evalvacija, ali je to sploh prineslo kakšne rezultate ali ne.«

Foto: Profimedia Alkoholna ključavnica

Prvič Reševalci, gasilci, policisti - imate novo orodje za prometne nesreče!

Ob branju splošnih statistik se mu zdi, da ti programi niso učinkoviti. »Pa še vedno nekritično vztrajamo na njih. O tem bi se morala opraviti poglobljena debata in kasnejša analiza, kaj so nam ti programi vključno z uzakonjenimi vadbami varne vožnje po letu 2010 sploh prispevali v smislu večje prometne varnosti.«

Podobno ovinkarjenje zaznava pri ostalih členih v zvezi z reševanjem problematike opitih voznikov. V šolah vožnje imajo po besedah Žagarja občutek, da smo se začeli vrteti v krogu in da jasnega preboja iz tega ni. »In v takšnem vzdušju, verjemite, je zelo težko opravljati svoje temeljno poslanstvo – usposabljati voznike.« O alkoholnih ključavnicah pa pravi, da niso nova pogruntavščina, saj je že kar lepo število let nazaj npr. AVP sofinancirala nakup nekaj le-teh za namestitev v šolskih kombijih »in se je vse skupaj izkazalo za pozitivno izkušnjo. A zakonodaja temu ni sledila. Vse prevečkrat se »zatakne« že na ministrstvu ali pa na končni inštanci – v poslanskih klopeh. Očitno sedi tam še vedno preveč ljubiteljev dobre kapljice, katerim se vožnja pod vplivom alkohola ne zdi nič kaj posebnega. Žalostno, ampak tako je.«

Foto: Volvo Alkoholna ključavnica

Ministrsto ni sposobno urediti zadev

David Razboršek, direktor Zavoda VOZIM, kjer se v prvi vrsti ukvarjajo s problematiko alkoholiziranih voznikov, že več let pa sami udeleženci prometnih nesreč, ki so postali invalidi tudi zaradi voznikov, ki so vozili pod vplivom alkohola, pripovedujejo tragične zgodbe po šolah in drugih ustanovah, pravi, da popravki predlogi novega zakona sicer rešujejo nekaj pomembnih področij, še zdaleč pa ne vsega kar je potrebno.  In slednje leti prav, po besedah sogovornika, na najbolj perečo temo, to je alkohol v prometu. »Tukaj je nujno zaostriti, nadgraditi in posodobiti zakonodajo,« pravi Razboršek, ki je zelo kritičen do ministrstva tudi zato, ker alkoholnih ključavnic ni med predlogi. »Na področju vožnje pod vplivom alkohola očitno ministrstva in država niso sposobna urediti niti nujno potrebnih zadev. Govorimo o "higienskem minimumu". Zato sem razočaran, vendar ne ravno presenečen, da tudi tako učinkovitega ukrepa, kot so alkoholne ključavnice za voznike povratnike, ne uredijo in ne zaživi v praksi.« 

Foto: Anže Petkovšek Šola vožnje

Napaka v postopku Napaka v postopku: Padlo bo milijon prometnih kazni

Po njegovih besedah so pobude Agencije za varnost prometa strokovne in na mestu. Zato se mu zdi žalostno, da se alkohola obstoječi predlog skorajda ne dotika. Dodaja, da alkohol v prometu urejajo trije ključni zakoni: Zakon o pravilih cestnega prometa, Zakon o voznikih  in kazenski zakonik. »V praksi se kršitelji, povzročitelji prometne nesreče pod vplivom alkohola, ki ima za posledice tudi telesne poškodbe in so obravnavani po kazenskem zakoniku, pogosto izognejo plačilom globe, skladnim z zakonoma o prekrških in voznikih. Kar pa v praksi smeši delo nas vseh na področju varnosti v prometu,« dodaja, zato so ključne stvari, za katere se v Zavodu Vozim skupaj s pobudniki iniciative za manj voženj pod vplivom alkohola " Heroji furajo  v pižamah" zavzemajo: alkohol opredeliti kot primarni vzrok prometnih nesreč, obvezno pridržanje za alkoholizirane voznike in črtanje izjem, ki trenutno veljajo, odpraviti anomalije pri odvzemih in prehitrih vrnitvah vozniških dovoljenj, znižanje stopnje alkohola za odvzem vozniškega dovoljenja z 1,1 na 0,8, promila, obvezna uvedba alkoholnih ključavnic za vse voznike povratnike in rešitev že zgoraj omenjenega problema  glede obravnav po kazenskem zakoniku. »Skratka, kot država smo na tem področju pogrnili, kljub veliki kopici predlogov, strokovnih posvetov in javnih diskusij. Žalostno,« zaključuje Razboršek.

Obžalujejo, da spet ni alkoholnih ključavnic

Za komentar smo poprosili tudi AMZS, kjer zavzemajo že znano stališče, da alkohol ne sodi za volan oziroma v promet. V povezavi s to problematiko so že večkrat poudarili, da alkohol v Sloveniji ne predstavlja problema »le« z vidika prometne varnosti, temveč je širši družbeni problem s širokim spektrom negativnih posledic za številne posameznike in družbo kot celoto. Ob tem izpostavljajo, da imajo vpliv na psihofizično stanje voznika tudi druge snovi (droge, zdravila). 

Spremembe zakona Vse to prinašajo spremembe prometnega zakona (alkoholiki, lahko ste mirni)

Foto: Profimedia Prometna nesreča sveče

V AMZS zato podpirajo spremembe, ki bi lahko prispevale k večji prometni varnosti, tudi na zakonodajnem področju. Ta bi morala biti usklajena oziroma slediti tehnološkemu napredku v avtomobilski industriji. »Glede na to, da bo med novi varnostni pripomočki v vozilih, ki bodo v skladu z zakonodajo EU od leta 2022 obvezno vgrajeni v vse nove avtomobile, tudi inštalacije za vgradnjo alkoholne ključavnice, v AMZS obžalujemo, da predstavljen predlog novele temu ne sledi,« odgovarjajo in dodajajo, da o tem, kot tudi o nekaterih drugih ukrepih za obvladovanje tega problema, se že (pre)dolgo razpravlja. Menijo, da bi morale pristojne institucije narediti vse, kar je v njihovi moči, za vzpostavitev sistema, ki bi povzročiteljem prometnih nesreč pod vplivom alkohola preprečeval vožnjo.  

Tudi glede vožnje pod vplivom alkohola in drugih prepovedanih substanc v AMZS menijo, da je bolj kot sprememba zakonodaje pomembno njeno izvajanje. Sankcije, ki so predpisane (višine glob, kazenske točke), so že sedaj stroge, »znova pa izpostavljamo, da je težava v nadzoru – zaradi kadrovske podhranjenosti policije je kontrol (pre)malo, posledično je tudi verjetnost, da bodo policisti kršitelje sankcionirali, nizka. Tega se zagotovo zavedajo tudi vozniki, ki pijani ali pod vplivom prepovedanih substanc sedejo za volan – »računajo«, da jih ne bo nihče ustavil in sankcioniral.«

V AMZS še menijo, da sta tako alkohol kot hitrost dejavnika nastanka prometnih nesreč, ne pa neposreden vzrok, čemur bi morala slediti tudi zakonodaja.

dezurni@zurnal24.si

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 11

  • vec
    16:14 25. Julij 2020.

    Prvo je tole, če random izberemo 100 voznikov na cesti (razen poklicnih) in jih pošljemo an CPP jih 60 ne …

  • 15:17 23. Julij 2020.

    [ V AMZS še menijo, da sta tako alkohol kot hitrost dejavnika nastanka prometnih nesreč, ne pa neposreden vzrok, čemur …

  • 09:40 23. Julij 2020.

    Uredite najprej socialne razmere državljanov! Zakaj ne uredite tega najprej? Marsikatera zgodba z alkoholom izhaja iz tega vira. Najlažje je …

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.