Ta nima več klasičnih mehanskih prenosov z viskoznimi sklopkami, ampak je električen, oziroma hibriden. Kombinaciji bencinskega trivaljnika in pomožnega elektromotorja na sprednji premi se je namreč pridružil še elektromotor na zadnji premi.
Štirikolesni pogonski sklop se zato ne imenuje več 4x4, ampak 4xe. Sestavljajo ga 1,2-litrski turbobencinski trivaljnik z močjo 100 kilovatov, šeststopenjski dvosklopčni menjalnik, v katerega je neposredno vgrajen majhen elektromotor z močjo 21 kilovatov, enako močan elektromotor pa je tudi na zadnji premi, kjer neposredno poganja zadnji kolesi.
Vse skupaj deluje z elektriko z napetostjo 48-voltov, ki je shranjena v majhni bateriji pod voznikovim sedežem, sistemska moč, ki ni preprost seštevek moči vseh motorjev, pa je 107 kilovatov (oziroma 145 'konjev').
Do 90 na uro
Do hitrosti 30 kilometrov na uro štirikolesni pogon vedno deluje v razmerju 50:50, torej tudi med vsakim speljevanjem, nad 30 kilometri na uro se moč med premama razporeja po potrebi, nad 90 kilometri na uro pa je pogon vedno le sprednji. Vozniku so poleg popolnoma avtomatskega, na voljo tudi programi za sneg, pesek in blato ter športni, a tudi ti delujejo popolnoma samodejno brez resnega upoštevanja voznika.
Tako kot drugim avtomobilom iz Stellantisove skupine, so tudi avengerju omogočili krajše popolnoma električne vožnje, ki jih na podeželskih cestah ne bo ravno veliko, v mestu pa se dejansko električno vozite presenetljivo veliko. Takšen je bil vsaj vtis, ki smo ga dobili med kratkim preskusnim obdobjem. Gotovo se je odrazilo v porabi goriva, ki je bila pretežni del testa razmeroma nizka, blizu uradno navedenim 5,4 litra na sto kilometrov, in tudi med dinamičnejšimi vožnjami ni segla čez sedem litrov.
Kako pa se štirikolesni pogon odreže v vsakdanji rabi? Na cesti mu zadnji elektromotor zagotovo omogoči malce več stabilnosti od različic s sprednjimi pogoni, čeprav tudi tem, kot smo ugotavljali pred časom, ne manjka vozne dinamike. Tudi vozne lastnosti na makadamu so bile zgledne že doslej, različica 4xe pa ima v tem pogledu še nekaj prednosti.
Oprema za teren
To ni le sam štirikolesni pogon, ki se je izkazal za precej sposobnega, ampak tudi dejstvo, da je dno od tal oddaljeno še za dodatni centimeter, kar avtomobilu omogoči predvsem malce bolj ugodni vstopni, izstopni in prelomni kot. Pri vožnji manj izkušenemu vozniku precej pomagajo tudi programi za sneg ter pesek in blato. Proizvajalec obljublja tudi, da se s takšnim avengerjem lahko podate skozi vodo do globine 40 centimetrov, česar sicer nismo preskusili, je pa dobro vedeti.
Velja pa, da je avenger 4xe znotraj bolj ali tak kot ostali avengerji. Potniška kabina je bolj udobna kot terenska in tudi dovolj prostorna, da ne bo preveč pritoževanja. Spredaj za voznika in sovoznika poskrbita dva udobna in vsestransko nastavljiva sedeža, zadnja klop pa je tudi dovolj prostorna in tudi udobna za dva, v skrajnem primeru pa celo tri potnike. Če k temu dodamo še prtljažnik, ki v osnovi meri 380 litrov, povečamo pa ga lahko na 1.275 litrov, je podoba zanimivega križanca iz segmenta B s štirikolesnim pogonom gotovo lepo zaokrožena.
Kljub temu pa ima tudi nekaj samosvojega, vsaj v različici North Face edition, ki smo jo preskusili in je omejena na 4.806 primerkov, toliko, kot je metrov v višini Mont Blanca. Ta je urejen predvsem v rumeni barvi in slogu slovitih puhovk znamke North Face in še nekaj malenkostmi. Predvsem pa je notranjost malce bolj trpežna, urejena z več trde plastike za lažje vzdrževanje in nasploh prilagojena uporabi v naravi. Izstopa pa tudi napis na motornem pokrovu, ki vas ne pusti v dvomih, za kaj gre.
matija.janezic@styria-media.si
Zakaj vlada ne kupi električna vozila,da nam dokažejo kako skrbijo za okolje,sami pa se vozijo z bmw ji s 5000 …