Skrajni čas je bil: Tovornjakarje bodo terjali za škodo

Foto: Policija
Foto: Policija
S spremembo, ki bo vključena v novi zakon o cestah, bodo upravljalvi cest lahko zahtevali povračilo škode tudi v primerih, ko to do zdaj ni bilo omogočeno.
Oglej si celoten članek

Da je preobremenjenost cest s tovornimi vozili pereč problem, tako pri nas kot drugod po Evropi, se strinajjo tudi na ministrstvu za infrastrukturo.

"Kljub temu, da so za prekrške s tega področja predpisane relativno visoke globe in da v primeru ugotovljene kršitve za prekršek odgovarjajo vsi, ki so udeleženi v verigi posameznega prevoza, to je voznik, oseba, ki naloži tovor, naročnik, ki zahteva, da se prevoz opravi v nasprotju z omejitvami glede dovoljenih osnih obremenitev, pa tudi pravna oseba, samostojni podjetnik ali podjetnik posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ter njihova odgovorna oseba, le-te kršiteljev ne odvračajo od kršitev," problematiko opisujejo na ministrstvu. 

Cestna infrastruktura je dimenzionirana na s predpisi dovoljene obremenitve. V primeru, da se po cestah vozijo vozila, ki so obremenjena nad dovoljeno omejitvijo, na cestni infrastrukturi nastaja dodatna škoda. "To posledično povzroča večje stroške vzdrževanja, investicijskega vzdrževanja, pa tudi skrajšuje življenjsko dobo posameznega cestnega objekta. Poleg tega je preobremenitev vozil povezana tudi s problematiko prometne varnosti in izvajanja nelojalne konkurence," pravijo na pristojnem ministrstvu. 

Za izredne cestne prevoze, s katerimi se prevažajo nedeljivi tovori, je v primeru preseganja dovoljenih osnih obremenitev predpisano povračilo, ki se odmeri glede na škodne vplive, ki ga ima tak cestni prevoz na cestno infrastrukturo. Do zdaj takšno povračilo ni bilo predvideno za prevoze deljivega tovora, a se to zdaj spreminja.

"To pomeni, da je v primeru preseganja dovoljenih osnih obremenitev kršitelj plačal le globo za storjen prekršek, ne pa tudi škode, ki jo je tak prevoz povzročil cestni infrastrukturi. Z določbo 34. člena Zakona o cestah se to odpravlja. S tretjim odstavkom se jasno in nedvoumno določa, da se obračun odškodnine uporablja le za prevoz deljivega tovora, s čimer se postavlja jasna ločnica z izrednimi prevozi, kjer so povračila za izredne cestne prevoze že predpisana in gre za že dolgo uveljavljen sistem."

Zakon tako po novem določa kriterij za obračun odškodnine, in sicer prevozno razdaljo, na kateri je bila presežena dovoljena osna obremenitev, in višino škodnih vplivov na cestno infrastrukturo, ki je odvisna od višine prekoračitve dovoljene osne obremenitve. Odškodnina obsega tudi stroške, ki jih ima upravljavec ceste z izračunom njene višine.

"Policija ali občinsko redarstvo, ki bosta na javni cesti ugotovila kršitev preseganja največjih dovoljenih osnih obremenitev, bosta o pravnomočno ugotovljenem prekršku obvestila upravljavca ceste, po kateri je potekal prevoz, ter mu poslala vse informacije in predložila vse dokaze, ki so potrebni za izračun odškodnine. Upravljavec ceste bo na podlagi pridobljenih podatkov in predloženih dokazov z odločbo odločil o višini odškodnine. Zoper odločbo se bo lahko lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila ali skupine vozil v skladu z drugim odstavkom 52. člena Zakon o cestah pritožil na drugostopenjski organ, to je na ministrstvo, pristojno za promet. Odločba se bo izdala v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek. Višino in način zaračunavanja odškodnine bo podrobno uredil vladni pravni akt."

Foto: Policija Nadzor prometa policija tehtanje

Na Darsu z odločitvijo zelo zadovoljni

Da je škoda, ki na naših cestah nastaja kot posledica visokih obremenitev, visoka, pritrjujejo na Darsu. "Letna škoda na celotnem omrežju cest v upravljanju družbe DARS zaradi osnih preobremenitev tovornih vozil po zelo grobi oceni znaša približno 50 milijonov evrov," povedo. Z napovedano spremembo zakona, ki so jo predlagali prav sami, so zato zelo zadovoljni.

Število preobremenjenih tovornih vozil narašča, kažejo podatki Darsa, ki že več let spremlja dejanske prometne obremenitve s tehtanjem tovornih vozil med vožnjo z mostnimi WIM (Weigh-In-Motion) sistemi. Ti sistemi stehtajo vsako os vsakega vozila, ki prevozi merilno mesto.

"WIM izvrednoti preobremenitve kot razliko med dejansko doseženo prometno obremenitvijo in prometno obremenitvijo, ki bi jo vozila povzročila v primeru, če bi bile preobremenjene osi obtežene samo do dopustnih vrednosti. Rezultati za štiriletno obdobje 2017-2020 so pokazali, da je imelo samo osne pritiske preobremenjene povprečno 3,7 % vseh tovornih vozil, 4,4 % tovornih vozil pa je imelo prekoračeno skupno maso in osne obremenitve hkrati. Skupno je kar 8,1 % vseh tovornih vozil imelo presežene dovoljene osne pritiske, ki na cestah v upravljanju DARS znašajo 10 ton," predstavijo podatke. Ob tem se je treba zavedati še enega podatka, in sicer, da ne narašča samo število preobremenjenih tovornih vozil, ampak tudi tovorni promet na slovenskem avtocestnem omrežju.  

"Za preprečevanje tovrstnih kršitev je izredno pomemben nadzor. Primerjava stanja v prvih šestih mesecih letošnjega leta s prvimi šestimi meseci v letu 2019, torej v predcovidnem času, na območju delovanja specializirane enote avtocestne policije Ljubljana kaže, da se je pri večjem prometnem toku število pretežkih tovornih vozil skoraj prepolovilo. Z zaskrbljenostjo pa ugotavljamo, da se je v zadnjem času zaradi zmanjšane prisotnosti policije na avtocestah in hitrih cestah, ki je posledica odločitve Ministrstva za notranje zadeve in Policije o t. i. reorganizaciji avtocestne policije, število tovrstnih kršitev znova povečalo, posledica česar je večja stopnja poškodb vozišč avtocest in hitrih cest," opozarjajo.

dezurni@styria-media.si

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 9

  • 06:49 8. November 2022.

    Skrajni čas do bodo začeli s sankcijami. Ampak ne samo kazen, tudi raztovoriti bi morali da dosežejo limit obremenitve.

  • 12:03 7. November 2022.

    Kdaj bodo zaceli zaračunavali stroške referendumov politikom?

  • 08:46 7. November 2022.

    Bravo, mislim da je to že moj drugi aplavz na predlog te vlade. :-) Vsaj nekje se pa razmišlja trezno …

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.