Volkswagen tayron je najbolj sveži model znamke na evropskem trgu. Zasedel je mesto na velikostni lestvici, ki ga je v prejšnji generaciji zapolnjeval tiguan allspace, povečana različica vse-v-enem modela tiguan. Vendar je tiguan allspace trpel za pomanjkanjem karakterja. Tayron se namerava z lastnim imenom, obliko, nekaterimi lastnostmi, predvsem pa kar 25 dodatnimi centimetri dolžine (zdaj 4,79 metra) dokončno osamosvojiti od tiguana in postati polnopravni član družine večjih družinskih suvov.
Hkrati pa ostaja na dovolj veliki dolžinski, cenovni in tehnološki razdalji do prestižnejšega touarega. Vendar bo slednji prihodnje leto prenehal obstajati, tako da bo tayron kmalu največji volkswagen v ponudbi.
Glede na zunanje mere je pri tayronu kaj hitro mogoče izluščiti ožjega sorodnika in hkrati glavnega konkurenta - škodo kodiaq. Tayron je sicer s 4,79 metra še nekaj centimetrov daljši, kar pomeni, da gre že za zelo zajetna vozila. Neposredni konkurent so še hyundai santa fe, kia sorento, mazda CX-80 …
Oblikovno tayron ubira lastno pot, razlik s tiguanom je v variaciji znamkinega oblikovalskega jezika zdaj veliko: izgled bolj pokončnega nosu z visokimi svetili, oglati koši blatnikov, črna zaščita spodnjega dela, usklajen bočni prehod iz potniškega v prtljažni del in z velikimi svetlobnimi telesi podprt zaključek, vse skupaj opolnomočeno še z dinamično svetlobo. Dvignjene strešne sani kot eden od detajlov nakazujejo, da ima uporabnost pri tem avtu vseeno še pomembnejšo besedo od elegance.
V notranjosti je okolje prav tako zelo znano in domače, vajeni smo ga iz vseh zadnjih volkswagnov. Voznikov del je praktično identičen tistemu v tiguanu vključno z dvema velikima digitalnima zaslonoma in kar hitrim ter bogatim vmesnikom. Večfunkcijskemu izbirnemu gumbu na sredinski konzoli je mogoče dodajati funkcije. Priročnost in uporabnost sta se z novo generacijo vozil vrnili v Volkswagnovo besedišče, a vseeno bo komu še bolj všeč češki pristop v omenjenem sorodniku, ki ima še več fizičnih stikal ter hitrih bližnjic.
Prostora je v tayronu res veliko, zadostovati bi moralo tudi za razširjeno družino. V testnem avtu smo imeli možnost preveriti postavitev z doplačljivima sedmima sedežema. Zadnja dva sta namenjena mlajši selekciji, to je jasno. Videli smo že sedemsedežne suve z več prostora. A je mogoče prostor za noge povečati, saj je druga vrsta vzdolžno pomična kar za 18 centimetrov in ima nastavljiv naklon naslonjal. Ko je postavljenih vseh sedem sedežev, ostaja v prtljažniku še kar nekaj prostora. V petsedežni postavitvi je na voljo skoraj 900 litrov, dvosedežni več kot dva kubika. Tayron je volkswagen z največjim prtljažnikom.
Pričakovana slabost doplačljivih sedežev je, da je zato prostora pod prtljažnim dnom ustrezno manj. Prtljažnik je sicer funckionalen, s številnimi pametnimi rešitvami za prevoz od vrečk do omar.
Podatki o vozilu (volkswagen tayron 2.0 TDI 4MOTION, 4Joy)
Pogon: 2,0, dizel, štirikolesni
Največja moč: 142 kW (193 KM)
Navor: 400 Nm pri 1.750 vrt./min
Mere v mm (D x Š x V, medosje): 4.792 x 1.866 x 1.666; 2.790
Prtljažnik v litrih: 885 - 2.090
Zmogljivosti: 221 km/h, pospešek 8,0 sek od 0 do 100 km/h
Poraba na testu (kombinirana): 6,6 l/100 km
Cena avta: 56.345 evrov (testni 61.454 evrov)
Udobno in učinkovito
Med potjo je za tiste v avtu dobro poskrbljeno. Testni avto je imel najvišjo opremo 4JOY, ki je postavljena nad R line in že serijsko zelo dobro opremljena. Med drugim z velikim strešnim oknom, ki ga je mogoče odpreti, dodana je bila boljša zvočna izolacija, klimatska naprava je učinkovito in ločeno obdelovala zrak spredaj in zadaj, niso manjkali razni priključki za napajanje.
Kjer tayron po mojem mnenju najbolj blesti, je vožnja. Najprej zato, ker izza volana deluje precej krajši avto od dejanskih skoraj 4,8 metra, tudi njegova širina je znotraj obvladljivih mer. Enostavno ga je upravljati, tudi zaradi zelo dobro delujočih pomagal in sistemov. Če kateri od njih preveč moti, ga je mogoče izklopiti po zmerno hitrem postopku.
Predvsem pa svoje izvrstno opravita blaženje in krmiljenje. Volkswagnova pogruntavščina, dvoventilski blažilniki zelo učinkovito gladijo neravno cesto, na drugi strani progresivni volan pri vsaki hitrosti daje prave občutke in omogoča natančno, nikakor pa ne nemirnega upravljanja. Če kje, je Volkswagen še vedno specialist na tem področju.
Svoje na cesti doda še pogon. V našem primeru je bil to klasično aktualni 2.0 TDI v močnejši izvedbi s 142 kW in štirikolesnim pogonom. Avto že samo z voznikom preseže dve toni mase, a pogonska moč in navor zlahka poženeta z mesta, menjata hitrost in vzdržujeta visok avtocestni tempo. Ob tem je zadržan s porabo. Prenos moči je prek vseh štirih koles, kar zagotavlja dodatno zanesljivost na spolzkem, v ovinkih in pri vleki. Tayron v tej motorni izvedbi lahko vleče za seboj 2.300 kilogramov težke prikolice, neprimerno več od hibridizirane korejske konkurence. Seveda je tovarniška kljuka polno integrirana v sistem tipal in kamer.
Menjalnik DSG ima sedem stopenj, glavno stikalo za izbiro smeri je zdaj ob volanu. Je pa stikalo včasih kar slabo odzivno in je treba ponoviti gib, na primer preklop v vzvratno prestavo.
K udobju dodajo sedeži s pravilnim razporedom opore za na dolge proge, razen pri vstopni opremi je serijska že tudi masaža. In še zanimiv doprinos češkega vpliva - tudi tayron ima tako kot bližnji sorodnik kodiaq dežnik v vratih.
Tayron ni več zgolj okoli tri tisoč evrov dražji derivat tiguana, temveč je dozorel v model, ki si pri Volkswagnu zasluži lastno mesto na cesti in cenikih. Ponuja glavnino vsega, kar glede vsakodnevne mobilnosti potrebuje nadpovprečno velika in zahtevna slovenska družina, seveda je tudi odlično dopustniško vozilo. V primerjavi s konkurenti ostalih znamk nudi vsebino z morda najmanj kompromisi. Večina potencialnih kupcev se bo tako verjetno še najdlje ubadala z racionalistično dilemo, ali bi bil tehnično zelo podoben, malenkost cenejši in celo notranje prostornejši škoda kodiaq še boljša izbira od tayrona. Tu potem svoje dodajo čustva in moč blagovne znamke.
Aahahhaha, kar nekaj... Pa še dizle vgrajujejo, ki se jim piše konec!!!