V Ljubljani so tako kot v Celju, Zagorju, Hrastniku, Trbovljah in še kje po Sloveniji izmerili visoko vrednost onesnaženja zraka. Na Mestno občino Ljubljana je zato romalo vprašanje meščana, ki je vprašal ali bi bilo potrebno sprejeti odlok o tem, da se v Ljubljani omeji promet po sistemu par-nepar in s tem zmanjša vsebnost nevarnih delcev PM10.

“Onesnaženost zraka z delci ima lahko pomembne vplive na zdravje ljudi. Povišane ravni delcev v zraku se pojavljajo predvsem pozimi, ko se v prometu, ki je pomemben vir onesnaženosti zraka, priključijo še dodatni viri - kurišča in neugodni klimatski pogoji,” so ob visokih vrednosti delcev PM10 v zraku pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), na Agenciji za okolje (ARSO) pa so izdali priporočilo, da ljudje namesto avtomobilov za premikanje uporabijo javni prevoz.

Na MOL proti sistemu par-nepar

Na MOL menijo, da tako drastičnih ukrepov , kot je par-nepar, ne bodo sprejemali, saj: "Zaprtje mestnega središča za promet osebnih vozil in avtobusov ter vsi drugi ukrepi s področja trajnostne mobilnosti (spremenjen prometni režim na Slovenski cesti, ukrepi s področja spodbujanja kolesarjenja in drugih nemotoriziranih načinov premikanja po mestu, nova P+R postajališča, okolju prijaznejši avtobusi, itd.) izkazujejo tudi konkretne rezultate na področju kakovosti zraka v mestu in zmanjšanja hrupa."

Menijo, da so občanom in obiskovalcem na voljo številne možnosti za dostop in premikanje po mestnem središču – od sistema izposoje koles BicikeLJ, mestnega avtobusnega prevoza do brezplačnih električnih vozil Kavalir. Kot tudi območja za pešce, kjer ponekod velja popolna prepoved motornega prometa, na drugih je omejen lokalni promet.

Foto: Anže Petkovšek promet Ljubljana vpadnica

Kratkotrajen ukrep

"Omejevanje prometa izboljša lokalno kvaliteto zraka. Ostri ukrepi, na primer prepoved prometa za osebna vozila, so mogoči v mestnih središčih in na drugih lokacijah, kjer je onesnaženost zraka z delci res visoka. Drugje so potrebni mehkejši ukrepi," pravi doc. dr. Griša Močnik, direktor raziskav in razvoja pri podjetju Aerosol, kjer so lani avgusta na Slovenski cesti v Ljubljani in še na dveh drugih lokacijah v prestolnici merili koncentracijo črnega ogljika. Meritve so opravili pred in med zaporo Slovenske ceste za promet. Rezultati so dokaz, kako velik onesnaževalec so fosilna vozila.

"Uvedba omejitev tipa »par-nepar« spada med mehke ukrepe. Na žalost je učinkovitost tega ukrepa zelo kratkotrajna. To bi se dalo izmeriti, vendar bi bilo najverjetneje bolje pristopiti k celostnim rešitvam v kombinaciji s ciljanimi ukrepi," meni Močnik in podaja primer, ko smo v 80-tih letih prejšnjega stoletja zaradi pomanjkanja goriva eksperimentirali s sistemom »par-nepar«. "Izkazalo se je, da je nastajajoči srednji razred v Jugoslaviji že imel dovolj sredstev, da se je ukrepom prilagodil z nakupom drugega (manjšega) avtomobila. Glede na to, da je kupna moč zdajšnjega srednjega razreda večja, bi ukrepi te vrste bili uspešni samo v prehodnem obdobju. Lahko bi se zgodilo celo, da bi dosegli nasproten učinek, saj bi lahko ti »drugi« avtomobili bili kupljeni rabljeni in bi imeli višje izpuste."

Na Slovenski cesti še vedno znatna koncentracija črnega ogljika

Črni ogljik je najprimernejši parameter za spremljanje vplivov lokalnega onesnaženja izpuhov iz zgorevalnih procesov, bodisi ogrevalnih sistemov, industrije ali motorjev vozil za notranje izgorevanje.

Pri Aerosolu so s svojimi meritvami ugotovili, da je lokalni prispevek h koncentracijam črnega ogljika na Slovenski cesti po omejitvi prometa zmanjšal za 70 odstotkov. Na Tivolski cesti povečanja koncentracije črnega ogljika kljub povečani obremenitvi zaradi večjega pretoka vozil niso izmerili, kar je raziskovalce presenetilo. Meritve so izvedli tudi ob južni ljubljanski obvoznici, kjer so pokazali, da je vpliv obvoznice zelo lokalen, da pa promet prispeva h koncentracijam ozadja po celi kotlini.

Foto: Saša Despot slovenska cesta

Na Slovenski cesti je kljub zapori prometa za osebna vozila in javni promet še vedno znatna koncentracija črnega ogljika, vzrok za to pa so avtobusi javnega podjetja Ljubljanski potniški promet (LPP). "Če na Slovenski cesti ne bo virov onesnaženja, bodo lokalni prispevki padli na vrednosti, ki so zanemarljive,“ nam je lani, ko smo pisali o meritvah na Slovenski cesti, zaupal Močnik in dodal, da je prehod iz mobilnosti z avtomobili na čisti javni potniški promet način, kako se zagotovi, da emisije prometa v mestih ne vplivajo na onesnaženost zraka in na zdravje prebivalcev.

Postopen prehod k elektrifikaciji

Na MOL so pojasnili, da so jih meritve vzpodbudile, da bodo v prihodnje nadaljevali z izvajanjem tovrstnih ukrepov, tudi na področju omejevanja dostopa vsem motoriziranim oblikam transporta: "Prednost bodo imela električna vozila, čemur bomo v prihodnje namenili veliko pozornosti."

Močnik pa pravi, da bi bil najuspešnejši ukrep identifikacija individualnih vozil, ki prekomerno onesnažujejo zrak. Njihove raziskave kažejo, da na slovenskih cestah četrtina osebnih vozil, ki najbolj onesnažujejo, povzroča dve tretjini izpustov črnega ogljika in polovico dušikovih oksidov. Stara vozila na dizelski pogon so najočitnejši onesnaževalci. Nova dizelska vozila izpuščajo manj črnega ogljika in delcev nasploh, medtem ko nova osebna vozila z bencinskimi motorji izpuščajo plinaste ogljikovodike, ki lahko povzročijo nastanek sekundarnih delcev, ki v masi nekajkrat presegajo izpuste črnega ogljika.