Na družbenih omrežjih je pred dnevi zaokrožila fotografija, da naj bi voznik na vetrobransko steklo prejel kazen, ker je avtomobil pustil v garažni hiši nakupovalnega središča Europark v Mariboru, sam pa medtem ni opravljal nakupov, ampak je imel druge opravke v mestu. Med obratovalnim časom Europarka sta uvoz in izvoz v garažo prosta, rampi sta ves čas dvignjeni in se ne odpirata oziroma zapirata na podlagi branja registrskih tablic. Tako je možno, da Mariborčani pustijo avtomobil v garaži Europarka, sami pa se odpravijo drugam.

xxx

Pojasnilo Europarka

Za pojasnila smo se obrnili na vodstvo Europarka, ki se pa je odzvalo precej skopo. Konkretnega primera, ki je zaokrožil po družbenih omrežjih, niso želeli komentirati – ob tem so se sklicevali na predpise o varstvu osebnih podatkov ter dejali, da se moramo za pojasnila obrniti neposredno na voznika, ki je svojo izkušnjo objavil na spletu.

Prav tako se niso želeli opredeliti do vprašanj, ali in kako sploh ugotavljajo, da nekdo v garaži ne parkira kot stranka Europarka, ampak zgolj pusti vozilo in gre po opravkih v mesto. Niso razkrili, ali uporabljajo kakršenkoli sistem nadzora, kot je recimo beleženje registrskih tablic. Tudi na vprašanje, koliko časa je po njihovih pravilih lahko vozilo parkirano v garaži, če gre za obiskovalca nakupovalnega centra, niso odgovorili.

Foto: Moja storitev Garaža Europark

So nam pa pojasnili, da je njihova garaža namenjena izključno obiskovalcem Europarka v času njihovega obiska v nakupovalnem centru, zunaj obratovalnega časa pa je garaža zaprta: "Parkirne površine Europarka so namenjene izključno našim strankam, saj želimo zagotoviti, da imajo obiskovalci našega nakupovalnega središča vedno na voljo ustrezno število parkirnih mest." Njihov parkirni red je objavljen na uvozih v garažno hišo, v primeru kršitev pa je jasno navedena sankcija – odvoz vozila, ki krši parkirni red. "Naš cilj je, da parkirišče ostane dostopno in prijazno za vse, ki prihajajo v Europark. To pa lahko zagotovimo le z doslednim upoštevanjem parkirnega reda," pravijo.

Pojasnilo Cityparka

Podoben sistem kot v mariborskem Europarku uporablja tudi ljubljanski Citypark – med obratovalnim časom je uvoz v garažo prost, saj je zapornica ves čas dvignjena in se ne odpira oziroma zapira na podlagi branja registrskih tablic. Zato smo tudi v Cityparku preverjali, ali nadzirajo, kdo v garaži parkira kot stranka in kdo vozilo zgolj pusti ter se odpravi drugam po opravkih.

Foto: Saša Despot Citypark

Na vodstvo smo naslovili enaka vprašanja kot na Europark – kako spremljajo parkiranje, kakšne so sankcije, kdo je pooblaščen za njihovo izvajanje in ali konkretno beležijo, kam se obiskovalci po parkiranju odpravijo. Njihovi odgovori pa so bili še bolj skopi. Pojasnili so nam, da podrobnosti o nadzoru in morebitnih sankcijah ne razkrivajo, saj bi lahko takšne razlage med ljudmi ustvarile napačen vtis o delovanju sistema, hkrati pa bi po njihovem mnenju lahko predstavljale celo varnostno tveganje.

Pojasnilo Supernove

Vprašanja glede pravil parkiranja smo naslovili tudi na nakupovalno središče Supernova. Odgovorili so podobno splošno kot v ostalih dveh nakupovalnih središčih: "V Supernovi so parkirna mesta namenjena našim obiskovalcem in so brezplačno na voljo za čas, ki zadošča za udoben nakup." Medtem ko natančne dolžine časa za "udoben nakup" ne razkrivajo, pa priznavajo, da želijo "preprečiti, da bi bila parkirišča uporabljena v druge namene".

Foto: Saša Despot Garažna hiša Supernova Ljubljana Rudnik – E.Leclerc Ljubljana

"Pogoji parkiranja so jasno označeni v posameznih garažnih hišah in skrbimo, da je dostop do trgovin in storitev čim bolj enostaven," so nam povedali tudi oni. Zato smo želeli preveriti, kakšni točno so ti pogoji, ki naj bi bili "jasno označeni".

Naš fotograf je obiskal parkirno hišo Supernove in podrobno pregledal vsa vstopna in izstopna mesta, pa tudi notranje oznake v garaži. Tabel s pogoji parkiranja, ki bi bile obiskovalcem takoj dostopne, ni našel.

Nakupovalna središča verjetno ne nadzirajo svojih strank

Med raziskovanjem teme smo prejeli neuradne informacije, da nakupovalna središča v resnici nimajo vzpostavljenih sistemov nadzora nad parkiranjem, ki bi sankcioniral dolgotrajnejše parkiranje čez dan. Dokler vozilo ne ostane v garaži čez noč, ko se zapornice zaprejo, praktično ni načina, da bi upravljavci preverili, ali je nekdo res obiskovalec trgovin ali pa je avtomobil preprosto pustil tam, medtem ko je imel opravke v mestu. To pomeni, da je vseeno, ali vozilo v garaži stoji eno uro ali devet ur – dokler se lastnik vrne še pred zaprtjem, upravljavec tega ne more nadzirati.

Parkirne hiše nakupovalnih središč so sicer zasebna parkirišča, a ker so javno dostopna vsem, bi redarji in policisti načeloma lahko pisali kazni. 

"Če gre za javno dostopno površino, ki jo lahko uporabljajo vsi udeleženci cestnega prometa pod enakimi pogoji, na primer pred nakupovalnimi centri, se šteje, da veljajo vsa pravila udeležbe v prometu, ki jih določa Zakon o pravilih cestnega prometa, in je ukrepanje redarstev dovoljeno,“ je za Žurnal24 že pred leti pojasnil vodja ljubljanskega mestnega redarstva. 

Tudi v BTC-ju, ki je prav tako v zasebni lasti, so redarji pred lani pisali kazni na parkirnih mestih, ki so namenjena parkiranju za največ dve uri, saj so ceste dane v javno uporabo. 

Tam, kjer so nameščena zapornice, ki preprečujejo vstop, pa policija in redarstvo nimata pristojnosti za urejanje prometa. Kam v tem primeru sodijo garažne hiše, ki imajo zapornice, a so te dvignjene in je vstop omogočen vsem udeležencem prometa pod enakimi pogoji, ni jasno. 

Parkiranje na parkirnem mestu ni prekršek

Da bi voznik v primeru, ko v garaži pusti avtomobil, a v nakupovalnem centru ne nakupuje, prejel globo redarstva ali policije, je malo verjetno, saj parkiranje na parkirnem mestu ni prekršek. Če bi oviral promet, koga zaparkiral ali kaj podobnega, pa ni kazen ni izključena. 

Nakupovalno središče ali upravljavec parkirne hiše pa v nobenem primeru nima pristojnosti, da bi izdajal globe – to lahko počnejo le pristojni organi, kot so policija ali občinsko redarstvo, in to na javnih površinah. Skrajni ukrep upravljalca bi bil odvoz vozila na stroške lastnika, ki pa bi jih od lastnika morali še izterjati. 

nika.vajnhandl@styria-media.si