V nadaljevanju preberite:

• Nizozemskega voznika BMW so na območju Čateža ob Savi ujeli pri vožnji z 238 km/h, omejitev je prekoračil za 108 km/h.
• Italija razmišlja o progresivnih globah, vezanih na dejansko prekoračitev hitrosti. Policija in ministrstvo pri nas za zdaj ne pripravljata sprememb zakonodaje, ki bi uvedle strožje sankcije za ekstremne prekoračitve.
• Ministrstvo kot enega od ukrepov izpostavlja širitev sekcijskega merjenja.

Policisti PU Novo mesto so na začetku meseca obravnavali nizozemskega voznika BMW, ki je na območju Čateža ob Savi vozil s hitrostjo 238 kilometrov na uro. Dovoljeno hitrost je tako na avtocesti prekoračil za 108 kilometrov na uro, policisti pa so mu zaradi kršitve izrekli globo.

Zakon o pravilih cestnega prometa za tovrstno prekoračitev predvideva globo v višini 1200 evrov ter devet kazenskih točk. A ob tem je pomembno razumeti, da se tovrstna globa predpiše vsem, ki prekoračijo dovoljeno hitrost nad 60 kilometrov na uro, torej bi enako kazen dobil že, če bi vozil 190 kilometrov na uro. Za manjše prekoračitve so predpisane globe nižje.

Čeprav sta obe prekoračitvi nesprejemljivi, pa se ob tem poraja vprašanje, zakaj tisti, ki po avtocesti drvi z več kot 250 kilometri na uro ni strožje kaznovan kot tisti, ki prekorači dovoljeno hitrost za "samo" 60 kilometrov na uro.

Foto: Policija Radar Italija razmišlja o uvedbi progresivnih glob

Ena od držav, ki premleva uvedbo kaznovanja na podlagi dejanske prekoračitve omejitve, je Italija. Italijansko ministrstvo za infrastrukturo in promet je namreč pripravilo predlog uvedbe tako imenovanih progresivnih kazni, ki bi globo vezali na dejansko prekoračitev. Ena od možnost za avtoceste predvideva globo v višini 10 evrov za vsak kilometer na uro prekoračitve omejitve. Če bi voznik po avtocesti, kjer je omejitev 130 kilometrov na uro, vozil 140, bi tako dobil globo v višini 100 evrov. Pri vožnji s 170 kilometri na uro bi se globa zvišala na 400 evrov, pri 238 pa bi bila 1080 evrov. 

Na Policiji so za Žurnal24 pojasnili, da glede najhujših prekoračitev hitrosti trenutno ne predlagajo korenitih sprememb zakonodaje. Policija vseskozi spremlja stanje prometne varnosti ter učinke veljavne zakonodaje, o vseh relevantnih ugotovitvah pa sodeluje s pristojnimi institucijami. Kadar analize in praktične ugotovitve pokažejo potrebo po spremembah oziroma dopolnitvah predpisov, policija poda ustrezne predloge in strokovna stališča. Sklepajoč iz njihovega odgovora, analize torej še niso pokazale potrebe po spremembah, kot so to prepoznali v Italiji.

Koliko prekoračitev zaznajo?

Na vprašanje, kolikšna je bila najvišja izmerjena prekoračitev hitrosti na avtocesti, so nam na policiji pojasnili, da takšnih podatkov ne vodijo. Vodijo zgolj podatke, koliko prekoračitev hitrosti so zaznali na slovenskih avtocestah. Največ so jih zaznali leta 2024, namreč 1228. Letos so izmerili 625 kršitev, vendar so ti podatki začasne narave.

Večjih odstopanj pri zaznanih prekoračitvah sicer ni zaznati, najmanjša številka je zgolj leta 2021, kar pa je gotovo posledica omejitev gibanja zaradi epidemije covida. 

Na policiji se sicer strinjajo, da višje hitrosti vsekakor pomenijo večje tveganje za nastanek prometne nesreče. Z naraščanjem hitrosti se zmanjšuje čas, ki ga ima voznik na voljo za pravočasno zaznavo nevarnosti in ustrezno reakcijo, hkrati pa se podaljšuje tudi pot ustavljanja vozila, so dodali.

"Pri hitrostih 200 km/h ali več je tveganje še posebej izrazito, predvsem pa je treba poudariti, da so lahko posledice prometne nesreče pri takšnih hitrostih bistveno hujše. Večja hitrost namreč pomeni večjo verjetnost za nastanek hudih telesnih poškodb ali smrtnih žrtev," so pojasnili na policiji.

Foto: Anže Petkovšek Avtocestna policija radar merilnik merjenje hitrosti varnostna razdalja Ministrstvo o spremembah ne razmišlja

Na Ministrstvu za infrastrukturo in energetiko prav tako ne vidijo potrebe oziroma ne pripravljajo konkretnih zakonodajnih sprememb na področju prekoračitve hitrosti.

Pritrjujejo sicer, da je hitrost eden ključnih dejavnikov tveganja v cestnem prometu in eden najpogostejših vzrokov najhujših prometnih nesreč. Trditev so argumentirali z dejstvom, da Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2023-2030 neprilagojeno hitrost izpostavlja kot najpogostejši vzrok smrtnih prometnih nesreč v Sloveniji. Dodali so, da je bilo v obdobju 2015-2025 z neprilagojeno hitrostjo povezanih 40,1 odstotka umrlih udeležencev v cestnem prometu.

Prepričani so, da je zaradi tega treba problematiko hitrosti obravnavati celovito, pomembna je tudi ustrezno določena omejitev hitrosti, nadzora in verjetnosti, da bo kršitev odkrita, do učinkovitega sankcioniranja in preventivnega delovanja.

Na ministrstvu se sicer strinjajo, da si ekstremna prekoračitev hitrosti zasluži strokovno pozornost, a kljub temu "ministrstvo v tem trenutku ne pripravlja sprememb Zakona o pravilih cestnega prometa, ki bi uvajale dodatno kategorijo za ekstremne prekoračitve hitrosti, stopnjevanje globe za vsak nadaljnji kilometer prekoračitve ali druge strožje sankcije".

Menijo namreč, da bi morale morebitne spremembe temeljiti na analizah tveganja, podatkih o prometnih nesrečah, učinkovitosti obstoječih sankcij in primerljivih rešitvah iz drugih držav ter biti usklajene med pristojnimi resorji. Tovrstnih analiz pa ministrstvo nima.

Pomembna je tudi verjetno, da te dobijo

Poudarili so še, da sama višine globe ni edini dejavnik odvračanja nevarnega ravnanja. Prepričani so, da sta pomembna predvsem učinkovit nadzor in verjetnost, da bo kršitev odkrita. Kot primer dobre prakse tega so navedli širitev sekcijskega merjenja hitrosti, katerega uporabo predvideva tudi omenjena resolucija. Do leta 2028 je tako predvidena vzpostavitev desetih odsekov sekcijskega merjenja hitrosti, so navedli.

Foto: Andrej Leban Sekcijsko merjenje hitrosti, avtocesta, portal Kakšna je pravzaprav realnost vzpostavitve v omenjeni časovnici, sicer ostaja stvar debate. Sekcijsko merjenje je pri nas namreč naletelo na vrsto zapletov, ki se vlečejo že več let. Prva poskusa uvedbe sistema sta propadla, težave pa so se pojavile tudi pri tretjem razpisu. Izbrani merilnik iCar5 namreč sprva ni prejel ustrezne odobritve Urada za meroslovje, zato je bil projekt znova ogrožen. Po več dopolnitvah in dodatnih testih je nato urad junija letos izdal pozitivno odločbo, a je spet sledil zaplet. Sistem, ki bi moral septembra že začeti delovati, ni, saj na enem od štirih odsekov postopki še niso zaključeni.

Za konec so na ministrstvu poudarili, da bi bilo pri morebitni prihodnji presoji sankcij za najhujše kršitve smiselno vprašanje obravnavati širše od same višine denarne kazni in v okviru celotnega sistema sankcij, vključno s kazenskimi točkami in ukrepi, povezanimi z vozniškim dovoljenjem.

ksenja.znidarsic@styria-media.si