Székesfehérvár je madžarsko mesto z malo manj kot 100.000 prebivalci, ki se nahaja približno 15 kilometrov severno od Blatnega jezera v smeri Budimpešte, do katere je še 65 kilometrov. Velja za mesto kraljev, zgodovine in hokeja.
Szekesfehervar je ime dobil po častnem pridevniku Feher, ki ga dodajajo članom vladarskega dvora. Po drugi razlagi pa je povezano s kamenimi elementi oziroma belimi zidovi kraljeve trdnjave, ki jo je dal zgraditi vladar Geza iz dinastije Arpadovcev, feher pa v dobesednem prevodu pomeni belo barvo. Székes in dodatek Fehérvár tako pomeni središče kraljeve uprave, torej Stolni beli grad oziroma prestolno belo mesto. Vse do 16. stoletja so v njem kronali madžarske kralje iz dinastije Arpadovcev in mnoge od njih tu tudi pokopali. Vladar Geza Madžarski je na strateški poziciji okoli leta 997 vzpostavil središče svoje uprave. Zgradil je prvo madžarsko kamnito zgradbo – cerkev, posvečeno Blaženi Devici Mariji, kjer so izvrševali tudi kronanja. Mestu je dal status svobodnega kraljevskega mesta. V mestu je bil rojen tudi aktualni madžarski premier Viktor Orban.
Kranjski župan Matjaž Rakovec je ob tem spomnil, da občina v zadnjem času daje velik poudarek mednarodnemu sodelovanju. »Naredili smo pomembne korake tudi na poslovnem področju od Švice do Črne gore in se prvič v zgodovini občine pobratili z mesti izven naše celine, tako iz Azije kot Amerike,« je izpostavil Rakovec, ki v mednarodni izmenjavi izkušenj vidi veliko pridobitev za lokalno skupnost. »S prijateljskimi, pobratenimi in partnerskimi vezmi lahko resnično zaživi ideja t. i. združene Evrope, ki uveljavlja medsebojno spoštovanje, empatijo in spoštovanje tradicije, kulture in stališč med nami,« pa je ob podpisu pisma o nameri o sodelovanju povedal župan mesta Székesfehérvár dr. András Cser-Palkovics.
»Kranj na eni strani sledi sodobnim smernicam, kot so koncepti trajnosti in pametne skupnosti, na drugi pa neguje svojo dolgoletno zgodovino in bogato kulturno dediščino,« je nadaljeval Rakovec in kot eno najnovejših kulturnih pridobitev izpostavil pot Prešernovih sodobnikov v parku La Ciotat, ki se imenuje po prvem pobratenem mestu in simbolizira mednarodno povezovanje Kranja.
Na poti Prešernovih sodobnikov doprsni kip madžarskega pesnika Sandorja Petofija
Doprsni kip madžarskega pesnika Sandorja Petofija, ki ga je doniralo madžarsko veleposlaništvo, je šesti kip v parku La Ciotat, kjer poleg Prešerna že stojijo tudi kipi literatov iz Rusije, Ukrajine, Španije in Francije. Odkritja doprsnega kipa sta sodelovala tudi predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič in predsednik Državnega zbora Madžarske Laszlo Köver.
Petofi (1823 - 1849) velja za največjega madžarskega lirika, sodeloval je tudi v revolucionarnem gibanju ter v boju umrl, in sicer istega leta kot Prešeren, ki je takrat živel v Kranju. »Pesnik, revolucionar in madžarski narodni junak Petofi je s svojimi deli Madžarsko zaznamoval na podoben način, kot je to v Sloveniji uspelo največjemu pesniku Francetu Prešernu. Živel je v istem obdobju kot naš literat, delil podoben svetovni nazor in se tudi sam boril za uresničitev narodnih idej,« je izpostavila Klakočar Zupančič. Pojasnila je, da je Petofi del svojega življenje preživel tudi v Mariboru, kjer je leta 1840 napisal pesem, ki govori o domotožju in hrepenenju po domovini, ki jo je bil kot vojak primoran zapustiti. Takrat je stkal del kulturne vezi med Madžarsko in Slovenijo, ki se je že v preteklosti in se tudi še danes skrbno ohranja in krepi na številnih področjih, je poudarila.
Predsednik Državnega zbora Madžarske Köver pa je poudaril, da sta bila tako Petofi kot Prešeren goreča glasnika narodove želje po svobodi, saj je v tistih časih tako slovenski kot madžarski narod zatiral isti zahodni imperij. »Petofi in Prešeren imata za sedanjo in prihodnje generacije Madžarov in Slovencev skupno in kristalno jasno sporočilo, ki ga potrjuje tudi zgodovina, in sicer nikoli ne pričakujte svobode od zahodnih ali vzhodnih velesil, saj velesile podjarmljene podložnike lahko kadarkoli izigrajo, ponižajo in opustošijo. Le izključno demokratična madžarska in slovenska nacionalna država in sodelovanje lahko državljanom zagotovi politično, gospodarsko in kulturno samoodločbo,« je izpostavil. »Danes, ko na evropskih tleh divja tragična vojna, je še posebej pomembno, da naše države in narodni ne postanejo igrače ali žrtve vzhodnih ali zahodnih velesil,« je poudaril Köver, ki si želi, da bi duhovna zapuščina Petofija in Prešerna okrepila tudi prijateljstvo in sodelovanje med Madžari in Slovenci.
Naj postavijo spomenik zadnjim slovencem, sli pa kako spodoben otroški park.