Izraz čustvena inteligentnost sta prvič uporabila leta 1990 psihologa Peter
Salovey s harvardske univerze in John Mayer z univerze v New Hampshiru. Od kje pravzaprav
navdušenje nad zamislijo o čustveni inteligentnosti? To izvira iz njenega pomena za vzgojo in
izobraževanje otrok, a njen pomen se širi tudi na delovno mesto in pravzaprav na vse človeške
odnose in delovanje. Raziskave čedalje bolj razkrivajo, da so otrokove družbene in čustvene veščine
odločilnejše za njegov uspeh v življenju kot intelektualne sposobnosti. Drugače povedano, visok
čustveni kvocient (ČK) je nemara pomembnejši za življenjski uspeh kot inteligenčni kvocient (IK),
merjen s standardnimi testi besedne in nebesedne spoznavne inteligentnosti.
Številne ameriške podjetniške raziskave kažejo, da
se
odrasli bolj malo razlikujejo od otrok, kakršni so bili, zato tudi družbeno
delovanje na delovnem mestu spominja na spletke z otroškega igrišča. To ni nikakršno presenečenje
za kadrovske svetovalce, ki že leta trdijo, da so ljudske veščine pomembne na vseh ravneh
podjetniških operacij.
Družboslovci še niso dosegli popolnega soglasja, kaj sestavlja človekov
inteligenčni kvocient, a večina strokovnjakov se strinja, da ga je moč meriti z normalnimi
inteligenčnimi testi, kot je Wechslerjeva inteligenčna lestvica, ki meri besedne in nebesedne
sposobosti, vključno s spominom, besednim zakladom, razumevanjem, reševanjem težav, abstraktnim
mišljenjem, zaznavo, predelavo podatkov in vizualno-gibalnimi spretnostmi. Splošni inteligenčni
dejavnik, izmerjen na tej lestvici je po šestem letu starosti izjemno stabilen in se ponavadi ujema
z drugimi testi nadarjenosti, kot so na primer testi za sprejem na fakulteto.
Pomen ČK ni tako jasen. Salovey in Mayer sta sprva opredelila čustveno inteligentnost kot del
družbene inteligentnosti, ki zajema sposobnost nadziranja lastnih občutkov in občutkov ter čustev
drugih, razločevanja med njimi in uporabo pridobljenih podatkov za usmerjanje razmišljanja in
dejanj. A ČK, nadaljujeta, nikoli ne bo moč izmeriti. Kljub temu
gre za zelo pomembno zamisel. Tudi večine osebnostnih in družbenih potez ni mogoče
meriti – prijaznost na primer, samozavesti ali spoštovanja drugih – vendar jih lahko človek
prepozna in se strinja, da so pomembna. Veščine ČS niso nasprotje IK ali spoznavnih sposobnosti,
saj se na konceptualni ravni in v resničnem svetu dinamično prepletajo. V idealnem pogledu se
človek lahko odlikuje tako v spoznavnih kot v družbenih in čustvenih veščinah, kar velja tudi za
nekatere velike voditelje. Tisti, ki naj bi imel malodane popolno mešanico osebnosti in intelekta,
je bil po mnenju psihologov Thomas Jefferson. Tudi za druge velike voditelje je bil značilen visok
ČK. Veliko ljudi je ocenjevalo dinamično osebnost in nebrzdani optimizem Franklina Delana Roosvelta
kot najpomembnejši dejavnik, ki je popeljal državo skozi obdobje gospodarske krize in drugo
svetovno vojno. Oliver Wendell holmes he opisal Roosvečta kot človeka z drugorazrednim intelektom
in s prvorazrednim temperamentom. Enako so ocenjevali tudi J. F. Kennedya, ki je po mnenju
številnih zgodovinarjev, vodil narod tako z glavo kot s srcem.
Najpomembnejši razloček med IK in ČK je v tem, da je čustveni količnik precej manj
gensko določen, kar daje staršem in vzgojiteljem možnost, da se lotijo dela na področju, kje narava
ni določila otrokovih možnosti za uspeh. Začnite že danes.
Vzgojite čustvenega inteligentneža
V čustveno inteligentnost naj bi bilo vpetih deset človeških lastnosti, ki so pomembne tudi za uspeh vašega otroka.