V čustveno inteligentnost naj bi bilo vpetih deset človeških lastnosti, ki so pomembne tudi za uspeh vašega otroka.
Številne ameriške podjetniške raziskave kažejo, da se odrasli bolj malo razlikujejo od otrok, kakršni so bili, zato tudi družbeno delovanje na delovnem mestu spominja na spletke z otroškega igrišča. To ni nikakršno presenečenje za kadrovske svetovalce, ki že leta trdijo, da so ljudske veščine pomembne na vseh ravneh podjetniških operacij.
Družboslovci še niso dosegli popolnega soglasja, kaj sestavlja človekov inteligenčni kvocient, a večina strokovnjakov se strinja, da ga je moč meriti z normalnimi inteligenčnimi testi, kot je Wechslerjeva inteligenčna lestvica, ki meri besedne in nebesedne sposobosti, vključno s spominom, besednim zakladom, razumevanjem, reševanjem težav, abstraktnim mišljenjem, zaznavo, predelavo podatkov in vizualno-gibalnimi spretnostmi. Splošni inteligenčni dejavnik, izmerjen na tej lestvici je po šestem letu starosti izjemno stabilen in se ponavadi ujema z drugimi testi nadarjenosti, kot so na primer testi za sprejem na fakulteto.
Pomen ČK ni tako jasen. Salovey in Mayer sta sprva opredelila čustveno inteligentnost kot del družbene inteligentnosti, ki zajema sposobnost nadziranja lastnih občutkov in občutkov ter čustev drugih, razločevanja med njimi in uporabo pridobljenih podatkov za usmerjanje razmišljanja in dejanj. A ČK, nadaljujeta, nikoli ne bo moč izmeriti. Kljub temu gre za zelo pomembno zamisel. Tudi večine osebnostnih in družbenih potez ni mogoče meriti – prijaznost na primer, samozavesti ali spoštovanja drugih – vendar jih lahko človek prepozna in se strinja, da so pomembna. Veščine ČS niso nasprotje IK ali spoznavnih sposobnosti, saj se na konceptualni ravni in v resničnem svetu dinamično prepletajo. V idealnem pogledu se človek lahko odlikuje tako v spoznavnih kot v družbenih in čustvenih veščinah, kar velja tudi za nekatere velike voditelje. Tisti, ki naj bi imel malodane popolno mešanico osebnosti in intelekta, je bil po mnenju psihologov Thomas Jefferson. Tudi za druge velike voditelje je bil značilen visok ČK. Veliko ljudi je ocenjevalo dinamično osebnost in nebrzdani optimizem Franklina Delana Roosvelta kot najpomembnejši dejavnik, ki je popeljal državo skozi obdobje gospodarske krize in drugo svetovno vojno. Oliver Wendell holmes he opisal Roosvečta kot človeka z drugorazrednim intelektom in s prvorazrednim temperamentom. Enako so ocenjevali tudi J. F. Kennedya, ki je po mnenju številnih zgodovinarjev, vodil narod tako z glavo kot s srcem.
Najpomembnejši razloček med IK in ČK je v tem, da je čustveni količnik precej manj gensko določen, kar daje staršem in vzgojiteljem možnost, da se lotijo dela na področju, kje narava ni določila otrokovih možnosti za uspeh. Začnite že danes.
