Na platformi Reddit Slovenija se je pojavila tema, v kateri uporabnik izpostavlja dilemo, ko mu je delodajalec ponudil plačilo potnih stroškov za javni prevoz, medtem ko je zanj najbližje postajališče oddaljeno 6 kilometrov od doma.
Zapisal je: "Dobil sem ponudbo za delo, kjer plača ni slaba. Ustavilo pa se je pri prevoznih stroških. Namreč delodajalec mi hoče povrniti samo stroške mesečne vozovnice. Jaz pa živim v hribih, kjer javnega transporta ni. Najbližje postajališče je 6 km daleč. Prav tako bi z javnim transportom trajalo vsaj 1 uro do službe, ko bi sicer z avtom trajalo 15 min. Kako bi ravnali v taki situaciji?"
Njegovo vprašanje je sprožilo velik odziv, v komentarjih se je oglasilo več kot 90 slovenskih uporabnikov, ki delijo svoje poglede, nasvete in izkušnje.
Nekdo je zapisal: "Če ti je delovno mesto kul in se ti splača, potem ne kompliciraj. Za kazen vsak dan odnesi domov rolico wc papirja, da malo nadomestiš."
"Pred 10 leti sem kot mesar prodajalec v Spar trgovini dobil 70 % plačane avtobusne vozovnice iz Sevnice do Brežic, približno 35 km v eno smer (kar je bilo več, kot pa za vlak). Iz bencinerja sem šel na dizla. Plača je bila 800 €, stroške prevoza sem kril z denarjem za malico, da sem imel pokrito gorivo," je svojo izkušnjo opisal drug komentator.
"Razen če je plača 3.000 neto bi se izogibal ... To, da so tako skopuški in (če si jim povedal za situacijo) neprizanesljivi, bi se raje izogibal, saj bo tak trend najbrž za vse druge stvari, o katerih se boš pogajal z njimi," meni slovenski uporabnik Reddita.
Zakon pravi takole
Mnoga mnenja se krešejo tudi okoli tega, če je takšna obravnava stroškov v Sloveniji skladna z zakonom.
"Legalno ni, tudi ni nič nenavadnega, odločitev je pa tvoja, če sprejmeš tako službo," je nekdo zapisal kot komentar na vprašanje, ki ga je v uvodu izpostavil uporabnik Reddita.
Za mnenje o tem smo povprašali Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Odgovorili so, da je v skladu z ZDR-1 delodajalec dolžan delavcu povrniti stroške, ki so mu nastali v zvezi z delom. ZDR-1 tako določa temelj, pravico do povračila določenih stroškov (prehrano med delom, prevoz na delo in z dela ter službena potovanja), medtem ko se v kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti opredelijo višina in način izpolnitve oziroma pravila povračil stroškov v zvezi z delom.
Inšpektorat RS za delo: v skladu z ZDR-1 je delodajalec dolžan delavcu povrniti stroške, ki so mu nastali v zvezi z delom.
"Delodajalec mora povrniti stroške prevoza iz kraja, od koder se delavec dejansko vozi na delo, zato je pomembno, da se v pogodbi o zaposlitvi opredeli kraj, od koder se delavec dejansko vozi na delo. Če se zaradi razlogov na strani delavca strošek za prevoz na delo in z dela naknadno poveča, ima delavec pravico do povračila tako povečanega stroška za prevoz na delo in z dela, če je tako določeno v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti oziroma če se tako sporazume z delodajalcem," za Žurnal24 pojasnjujejo na IRSD.
Dodajajo, da je metoda ugotavljanja razdalje med prebivališčem in krajem opravljanja dela prepuščena delodajalcu, vendar mora biti pri vseh zaposlenih enaka. Obenem opozarjajo, da ne gre za plačilo za delo, ampak povračilo stroškov, ki so delavcu nastali v zvezi z opravljanjem dela pri delodajalcu.
Lahko plačajo le javni prevoz?
Inšpektorat Republike Slovenije za delo pravi, da odločitev o tem, stroški katerega prevoza se povrnejo, bodisi najcenejši javni prevoz, bodisi kilometrina in razdalja, od katere se priznava strošek, določajo posamezne kolektivne pogodbe. Če višina povračila stroškov v zvezi z delom ni določena s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, se določi s podzakonskim aktom.
"Po večini kolektivnih pogodb na ravni dejavnosti je delavec upravičen do povračila stroška najcenejšega javnega prevoza na delo, če pa možnosti javnega prevoza ni, pripada delavcu povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v obliki kilometrine do določene višine," pravijo na Inšpektoratu.
IRSD navaja, da je delodajalec dolžan povrniti potne stroške v obliki kilometrine, ko javni prevoz ni možen, kar velja v naslednjih primerih:
- če ne obstaja,
- če ga glede na delovni čas javnega uslužbenca ni možno uporabiti,
- če bi uporaba javnega prevoza glede na vozni red in delovni čas javnega uslužbenca, ne upoštevaje čas trajanja vožnje, za javnega uslužbenca pomenila več kot eno uro časovne izgube v eno smer.
Praviloma torej kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti konkretizirajo, kdaj je delavec upravičen do navedenih stroškov in v kakšni obliki, medtem ko višino izplačil in usklajevanje določajo v tarifnih prilogah do zneskov po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, do katerih se ti po Zakonu o dohodnini ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Pri obravnavi povračila stroškov v zvezi z delom je tako pomembna povezava med delovnopravno in davčnopravno ureditvijo.
Če podpiše, sprejme odgovornost ...
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je opozorilo na primer, v katerem je Vrhovno sodišče RS v sodbi VIII Ips 199/2017 z dne 10. 4. 2018 obrazložilo, da delavec v primeru, če sklene pogodbo o zaposlitvi, s katero pristane na opravljanje dela v oddaljenem kraju, prevzame nase odgovornost za organizacijo prihoda oz. prevoza na delo. V konkretni zadevi je šlo sicer za spor med delavcem in delodajalcem, ki je izhajal iz odreditve dela v drugem kraju, ki je bil tudi dogovorjen s pogodbo o zaposlitvi, izpostavljene pa so bile okoliščine nemožnosti prihoda na delo delavke zaradi neustreznih avtobusnih zvez, dejstva, da delavka ni imela svojega avtomobila, ter dejstva, da tudi v primeru, če bi imela svoj avtomobil, si ne bi upala vsak dan voziti tako daleč, ker ima težave z očmi. Vrhovno sodišče je v konkretnem primeru obrazložilo, da je delavka s podpisom pogodbe o zaposlitvi dejansko pristala na možnost, da bo delo opravljala na tem kraju (tj. na sedežu delodajalca), zato delodajalec ni dolžan zagotoviti prevoza do kraja opravljanja dela.
Ministrstvo za delo še navaja, da ZDR-1 sicer ureja položaj delavca, ki nima urejenega prevoza na delo in z dela v 151. členu, ki ureja pravice delavcev, ki delajo ponoči, in sicer delodajalec ne sme razporediti na nočno delo delavca, ki nima urejenega prevoza na delo in z dela.
Lahko se pritožijo
Inšpektorat razlaga, da varstvo pravic na splošno ureja 200. člen ZDR-1, ki med drugim določa, da če delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, ima delavec pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi, oziroma da svoje obveznosti izpolni. Če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitev s strani delodajalca, zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.
Skoraj ura na dan ...
Statistični urad Republike Slovenije je 8. januarja 2026 objavil najnovejše statistike glede mobilnosti Slovencev. Ugotavljajo, da so prebivalci Slovenije, stari od 15 do 84 let, v letu 2025 opravili v povprečju po 2,3 poti na dan. Več kot dve tretjini poti je bilo opravljenih z avtomobilom, z javnimi prevoznimi sredstvi pa 4,5 %. Na svojih poteh so Slovenci dnevno opravili po 32 km in za to porabili približno 55 minut.
Francoska raziskava, izvedena lani, v kateri je sodelovalo 16.000 zaposlenih iz 15 držav, je pokazala, da je Slovenija na dnu evropskega seznama glede časa, ki ga zaposleni preživijo na cesti. Povprečna pot od doma do službe za Slovence traja 40 minut, od službe pa smo oddaljeni 34 km. Največ časa na cesti preživijo Belgijci, saj povprečno zaradi vožnje na delo in nazaj domov izgubijo 57 minut dnevno.
Morda vas zanima tudi:
Torej? Kaj mu pripada kilometrina ali javni prevoz, ko govorimo o konkretnem primeru.