Doktorica z disleksijo o tem, kaj vse bi morali spremeniti v šolah

Foto: Andrej Križ
Foto: Andrej Križ
Pogovarjali smo se z dr. Evo Pirc, inženirko leta 2025.
Oglej si celoten članek

Konec januarja je v Cankarjevem domu potekala osma slavnostna razglasitev Inženirke leta 2025, kot del projekta Inženirke in inženirji bomo!, ki mlade z dogodki na gimnazijah in šolskih centrih od leta 2012 navdušuje za inženirstvo, tehniko, naravoslovje in inovativnost.  

Letošnji častni naziv je prejela dr. Eva Pirc, razvojna inženirka v tehnološkem podjetju Dewesoft.

Gospa Eva, iskrene čestitke ob prejemu naziva Inženirka leta. Kakšni so občutki ob tem?

Predvsem sem bila presenečena in hvaležna. Naziv je prišel povsem nepričakovano, saj do razglasitve na odru nobena od 10 nominirank ni vedela, katera bo 'predsednica razreda' v naši generaciji. Zato je bil trenutek razglasitve zame kar majhen šok. Vem, da ta naziv prinaša tudi odgovornost, da s svojo zgodbo navdušujem mlade za inženirstvo.

Takšno priznanje ni rezultat le enega dosežka, ampak dolge poti z veliko koraki. Kateri se vam zdijo, da so najbolj zaznamovali vašo kariero?

Najbolj so me zaznamovali trije. Prvi je bil prihod na Vegovo tehniško gimnazijo, kamor sem se vpisala malo po naključju, a je to postalo okolje, v katerem sem odkrila svojo strast do elektrotehnike. Drugi korak je bil najprej dodiplomski in nato doktorski študij na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Tretji pomemben mejnik pa je bil prehod iz bolj akademskega okolja v podjetniške vode: najprej pod okriljem start-upa mPOR in kasneje v Dewesoftu. Tu sem našla okolje, v katerem lahko resnično združujem tehnično znanje in ustvarjalnost ter vidim konkretne rezultate svojega dela.

Ženska za uspeh potrebuje predvsem samozavedanje, da prepozna svoje lastne želje, pogum, da jim sledi ne glede na pričakovanja okolice.

V vašem življenjepisu sem prebrala, da ste se kot otrok soočali z disleksijo, ki pa je bila poleg vseh izzivov na nek način tudi darilo, ker vam je odprla drugačen pogled na ustvarjanje. Predstavljam si, da je z disleksijo težko izpolnjevati že vsakodnevne šolske zahteve, vi pa imate doktorat. Kako vam je to uspelo? 

Pot skozi osnovno in srednjo šolo je bila zato malo bolj zahtevna. Branje mi ni bilo blizu, pogosto sem se morala naučiti stvari na drugačen način, veliko bolj praktično in skozi razumevanje. 

Sčasoma sem razvila svoje pristope k učenju in ugotovila, da lahko z vztrajnostjo premagam tudi omejitve, ki jih prinaša disleksija. Veliko vlogo je imela tudi podpora mame. Ko pa sem enkrat našla področje, v katerem sem bila dobra in ki me je resnično veselilo, je bilo vse lažje – tudi pisanje skoraj 200 strani dolge doktorske disertacije.

Foto: Andrej Križ Dr. Eva Pirv Inženirka leta 2025

Imate morda kakšno sporočilo za otroke z disleksijo? Ste zagotovo vzor, da to ni le ovira in da je mogoče uspeti kljub temu ali morda celo, da je lahko drugačnost tudi naša vrlina? 

Naj se ne ustrašijo, če je njihova pot nekoliko drugačna. Disleksija je izziv, ni pa ovira, ki bi jih morala ustaviti. Pomembno je, da preizkusijo različna področja in ugotovijo, kaj jih veseli in v čem so dobri. Uspeh pride, ko nekaj resnično razumeš in to potem 'predelaš' na svoj način. Drugačnost lahko postane prednost, saj te nauči razmišljati zunaj okvirov, kar je v inženirstvu še posebej dragoceno.

Disleksija je izziv, ni pa ovira, ki bi jih morala ustaviti.

Kaj bi rekli, da ženska danes potrebuje, da uspe? Ali lahko navedete, kaj se vam zdi pomembno? 

Pojem uspeha je danes preveč pogosto ukalupljen, v resnici pa je povsem subjektiven in tesno povezan z vrednotami posameznika. Za nekoga je uspeh visoka karierna pozicija in finančna moč, za drugega pa srečna družina, topel dom in življenje brez odvečnih skrbi. Zato bi rekla, da ženska za uspeh potrebuje predvsem samozavedanje, da prepozna svoje lastne želje, pogum, da jim sledi ne glede na pričakovanja okolice. Resnično uspemo takrat, ko smo srečne v svojem vsakdanu in živimo v skladu s tistim, kar nam osebno največ pomeni.

V Evropi je na STEM študijih le dobra četrtina deklet, v Sloveniji od treh študentov ena. Organizatorji podelitve naslova Inženirka leta največjo težavo vidijo v pomanjkanju pozitivnih zgledov. Kako menite, da bi to lahko spremenili? Imate kakšno sporočilo za mlada dekleta?

Spremenimo lahko tako, da dekletom omogočimo resničen stik s tehniko že v osnovni šoli. Otroci potrebujejo izkustveno učenje. Šele ko nekaj razumejo in se pri tem počutijo uspešne, lahko razvijejo zanimanje. Danes obstaja veliko odličnih programov (poletne šole, interesne dejavnosti ipd.), ki pa pogosto dosežejo samo tiste otroke, ki jih to že zanima. Zato bi morali v šole bolj sistemsko vpeljati več tehničnih vsebin ter mladim dati čim več pozitivnih zgledov.

Dr. Eva Pirc: "Dekleta, ne dovolite, da vas stereotipi odvrnejo od področij, ki vas zanimajo. Tehnika ni samo natančnost, je ustvarjalnost, domišljija in delo, pri katerem lahko neposredno vplivaš na svet okoli sebe."

Foto: Andrej Križ Dr. Eva Pirc Inženirka leta 2025

V svojih izjavah pogosto omenjate domišljijo. Zdi se, da jo vsi otroci imajo, odrasli pa nekako izgubimo stik z njo. Kako je vam uspelo ohranjati bogato domišljijo in kako vam to koristi pri delu? Kako bi lahko k temu prispevali starši in šole?

Domišljija je del mene že od nekdaj. Ker sem se zaradi disleksije učila na bolj praktičen in vizualen način, sem svet vedno razumela skozi gibanje in ustvarjanje. To me je naučilo, da lahko stvari vidim drugače. 

Danes mi domišljija pri delu zelo pomaga. Pogosto se znajdemo pred izzivi, za katere ni 'pravih' rešitev v učbenikih, zato je ustvarjalno razmišljanje dragoceno.

Menim pa, da bi morali v šolah nujno spremeniti koncept. Trenutno šolstvo preveč temelji na učenju po alinejah in nizanju podatkov na pamet, kjer inovativni odgovori pogosto niso nič vredni. S tem otroke preveč ukalupljamo in zaviramo njihovo naravno razmišljanje. Seveda obstajajo definicije, ki jih je treba poznati, a na mnogih drugih področjih naš sistem otrok ne stimulira, ampak jih celo ovira pri razvoju domišljije. Starši in šole bi morali otrokom predvsem dovoliti eksperimentiranje in spodbujati vprašanja, namesto da pričakujejo le vnaprej določene odgovore.

Kakšni so vaši načrti za prihodnost? Ali imate kakšno posebno željo, poseben cilj, ki je že dolgo z vami in nekako usmerja vaše odločitve? Kako s svojim delom spreminjate svet na bolje?

Trenutno se zelo dobro počutim v Dewesoftu, kjer delam s čudovito ekipo in imam priložnost sodelovati pri razvoju inovativnih tehnologij. To mi daje občutek, da moje delo dejansko prispeva k napredku in da lahko tudi kot posamezniki premikamo meje znanega. Čeprav nimam nekih velikih, vnaprej začrtanih kariernih mejnikov, je moj najpomembnejši cilj ostati zdrava in srečna. Moj vsakodnevni urnik je že zdaj zelo poln, zato si v prihodnosti želim predvsem, da si ne bi naložila preveč dodatnega dela, ki bi me preobremenilo ali utesnilo. Moje vodilo pri odločitvah je, da ohranim ravnovesje, ki mi omogoča, da v delu še naprej uživam.

Morda vas zanima tudi:


dezurni@styria-media.si

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 5

  • 14:41 21. Februar 2026.

    Zato k bi mogla bit ona v soli za ucence s posebnimi potrebami rabmo celo solstvo menjat al kaj??? Itaq …

  • 10:18 21. Februar 2026.

    Bravo,to pa je dosežek.samo ne bem kaj se musarca tam slini.

  • 10:00 21. Februar 2026.

    Iščeš dekle аli ljubico za seks? Poskusi to spletno stran - https://sex21.fun

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.